Spol.si: Pregled leta 2019

Spoštovane_i,
Hvala za pozornost in podporo, ki ste nam jo namenile_i v lanskem letu. Želimo vam srečno in uspešno leto 2020!

Ob tem bi vas rade_i spomnile_i na več zanimivih vsebin lanskega leta iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Mirna Berberović, Neja Blaj Hribar, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Katja Čičigoj, Tjaša Franko, Ana Grobler, Tea Hvala, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko. 

Bodeča neža

V torek, 6. marca 2019, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. V spletnem glasovanju je sodelovalo kar 1.119 ljudi. Bodečo nežo sezone 2018/2019 je prejel Vilijem Ščuka.

bn2

 

Razstava bodeče neže na 9. MFF StopTrik

Oktobra 2019 je v Mariboru potekal 9. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki je temeljil na geslih »Feminizem je futurizem« in »Kontekst je pomemben«. Ob festivalu smo v prostorih Vetrinjskega dvora organizirali razstavo subvertiranih izjav, ki jih je bodeča neža zbrala v preteklih letih.

72455596_3035691026506325_1867273268575076352_o

9. MFF StopTrik festival, Vetrinjski dvor, Maribor

 

Projekt Medijski spol 2018–2019

1clovecek-koncen-1-barven-slo
V letih 2018 in 2019 sta društvo Vita Activa in spol.si izvedla projekt Medijski spol, ki ga je podprla ameriška ambasada v Sloveniji. Marca 2019 smo projekt zaključili s skupnim naborom 10 člankov na temo spola in medijev ter 7 dogodki v Ljubljani, Kamniku, Idriji, Celju in Sežani – z ogledom in pogovorom o filmih The Mask You Live In in Miss Representation ter virtualno galerijo To JE naravno!

 

 

Prispevki projekta Medijski spol na spletnem portalu spol.si:

 

Virtualna galerija To JE naravno!

Virtualna galerija, ki so jo pripravile_i Ana Grobler, Teo Delić, Eva Mlinarič, postavil pa Dejan Paradiž, hyena-1099073_1280izhaja iz dejstva, da je med mnogimi diskriminatornimi izjavami izključevalnega diskurza proti LGBTIQA posameznicam_kom, skupnostim in drugim, ki štrlijo iz okvirov heteronormativnih predstav o identiteti, spolih, spolnih vlogah ali usmerjenosti, ena izjava stalnica: »To ni naravno.« Za nekaj minut pozabimo, da je razmišljati o naravnosti, še posebno v zvezi z ljudmi, naivno, in vzemimo, da pojem naravno predstavlja nečloveški živalski svet. Ta je v resnici precej bolj raznolik, kot nas skušajo prepričati prevladujoče domneve in heteronormativne reprezentacije, saj je kvirovskost povsem običajen del živalskega vedenja. V biologiji je dokumentiranih več kot 1500 vrst, ki kažejo kvirovske vzorce vedenja ali identitete.

Druge objave na spol.si

Na spletnem portalu spol.si smo poleg člankov projekta Medijski spol objavili še: 

 

Sodelovanje s Feminističnim seminarjem (KUD Anarhiv, Trubarjeva hiša literature)

IMG_20191203_200643-1024x768

Feministični seminar, Trubarjeva hiša literature

V letu 2019 smo začeli_e sodelovati s Feminističnim seminarjem, ki ga organizirata Katja Čičigoj in Klara Otorepec v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana. Decembra je odgovorna urednica spol.si Mirna Berberović v Trubarjevi hiši literature predstavila sodobne feministične medije.

V letu 2020 se obeta serija člankov o temah, ki jih obravnavajo avtorice_ji v sklopu Feminističnega seminarja.

Napovednica

V našem koledarju dogodkov na spol.si smo v letu 2019 najavile_i 1.033 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi letošnje leto tako plodno.

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

V letu 2019 so bile na naših družbenih omrežjih najodmevnejše naslednje objave:

Januarja je v Sloveniji in na naših družbenih omrežjih najbolj odmevala razsodba sodišča v Kopru, ki je storilca oprostilo posilstva, češ da je prisilo nad žrtvijo uporabil šele, ko je hotel dokončati svoje dejanje. 

Februarja je imel na naši Facebook strani največ odziva prispevek o nejeveri, da je prestižno nagrado oskar prejel kratki dokumentarni film o menstruaciji After Period: End of Sentence. Na Twitterju je najbolj odmevalo povabilo k spletnemu glasovanju za bodečo nežo. 

Marec je tradicionalno v znamenju bodeče neže. Z naših družbenih omrežji se je najbolj razširila vest o podelitvi nagrade bodeča neža, ki jo je prejel pediater in psihoterapevt Viljem Ščuka za izjavo, v kateri je izenačil posilstvo in spolni odnos. Velikega odziva je bil deležen tudi poziv medijem h korektnemu poročanju o nasilju nad ženskami, ki je nastal kot odgovor na neprimeren naslov nekega članka.

V aprilu je odjeknil CNVOS-ov prispevek s podrobnim odgovorom na netočne trditve Delovega novinarja Karla Lipnika, da so slovenske nevladne organizacije davčne oaze. Velik odziv je imela tudi objava izsledkov raziskave, ki je ugotovila splošen svetovni upad predsodkov med ljudmi. 

Maj, mesec ljubezni, je razveselil z novico, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) transspolnost črtala s seznama bolezni. Dobro je bila sprejeta tudi ikonografika s podatki, kdaj so po svetu ženske dobile volilno pravico.

Junija je najbolj odjeknilo ogorčenje nad izjavo nekdanje predsedniške kandidatke, da je pretepena in hudo poškodovana mariborska sodnica »dobila to, kar si je zaslužila«. Številnega odobravanja je bil deležen komentar Večerovega novinarja, ki je družbeno ozračje ob tem dogodku opisal kot izdih olajšanja, da je bila pretepena ženska, in ne sodnica.

Velik odziv javnosti je julija doživel častni naziv, ki ga je prejela skladateljica Nina Šenk, ko je postala edina skladateljica in edina ženska izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz sveta se je po naših družbenoomrežnih kanalih razširila vest, da je neki ameriški sodnik predlagal tožilstvu, naj 16-letno žrtev posilstva in njene starše pouči o tem, kako bi obtožnica lahko uničila storilčevo življenje, saj je iz dobre družine in obiskuje odlično šolo. 

Avgusta je bila veliko odobravanja doživela novica, da je premierka Romunije Viorica Dancila razrešila ministrico za izobraževanje Ecaterino Andronescu zaradi njene izjave ob umoru najstnice, češ da bi morala vsaka ženska vedeti, da ne sme prisesti k neznanemu moškemu. Prav tako je s spletnega portala spol.si preko naših spletnih kanalov dobro odjeknil članek Maje Peharc o splavu.

Na začetku novega šolskega leta, v septembru, je bila na naših družbenih kanalih največjega odziva deležna preko Instagrama deljena fotografija spominskega obeležja na pročelju stavbe, kjer domuje Javna agencija za knjigo, leta 1943 pa so se tam začele ženske demonstracije proti okupatorju. Na Twiterju je največ nejevere doživel komentar ob novem nagrajencu Vilenice, da je doslej to nagrado prejelo zgolj 7 prejemnic.

Oktobra je imel največji doseg z nominacijo za bodečo nežo opremljeni komentar Dela, da je visok delež zaposlenih Slovenk problem, češ, kdo bo skrbel za ostarele. Na Twiterju je imela največ odziva delitev tvitov, ki na splav gledajo s perspektive odgovornosti moških.

Novembra je bolj kot gibanje movember zaznamovala roza torbica za psa, zaradi katere je skupina fantov pretepla Beograjčana, ki jo je držal v roki.

Leto 2019 se je decembra žal zaključilo z novo absurdno vestjo iz ameriških logov. V Ohiu so namreč predlagali zakon, po katerem bi zdravniku_ici, če ženski ob reševanju življenja zaradi zunajmaternični nosečnosti odstranjenega tkiva ne bi vstavil v maternico, grozila obsodba za umor. Na Twiterju pa smo sledilke in sledilce razveselili s člankom, ki je razkril, da je bil prvi britanski kirurg, ki je uspešno opravil carski rez – kirurginja.

 

Komentarji