V večini primerov ni tako, da najprej vidimo in potem določimo, ampak najprej določimo in potem vidimo. Iz buhteče, brenčave zmešnjave zunanjega sveta izberemo tisto, kar nam je kultura že določila, in običajno opazimo le tiste stereotipne oblike, ki nam jih je kultura utrdila. (Walter Lippman, 1999, 79.)
Loesje: Kdo je režiser_ka tvoje spolne vloge?
Čeprav je beseda stereotip nabita z negativnimi pomeni, je mogoče v stereotipiziranju oz. predalčkanju in posploševanju prepoznati tudi pozitivne funkcije. S pomočjo pričakovanj in mnenj, ki so jih izoblikovale naše izkušnje in družba, se (največkrat nezavedno) orientiramo v novih situacijah, predvidevamo odzive v medčloveških odnosih in nasploh lažje krmarimo skozi znano in neznano. Če bi morali_e vsakega človeka in vsako življenjsko situacijo analizirati z vseh zornih kotov, bi zelo verjetno zašli_e v spiralo prevpraševanj in tehtanj in bi se težko kam premaknili_e ali v življenju kaj naredili_e.
S pomočjo stereotipiziranja psihološko lažje preživimo, poleg tega smo lahko tudi učinkovitejši_e, še posebno ko delamo s skupinami. Ko učitelj_ica prvič stopi pred razred, ne more natančno vedeti, kakšne dijake_inje ima pred seboj. V razred stopi z določenimi stereotipnimi pričakovanji, ki jim v želji, da bi bil_a pri poučevanju uspešen_a, zelo verjetno prilagodi svoje vedenje in pristope. Nekatera stereotipna pričakovanja se bodo verjetno potrdila, toda zelo hitro bo učitelj_ica tudi ugotovil_a, da je pa ta razred ali ta dijak_inja »drugačen_a«. Stereotipi torej lahko odražajo realnost, lahko pa tudi ne, zato nam šele njihovo ozaveščanje omogoči celostno razumevanje sveta kakor tudi pravičnejše, nediskriminatorno delovanje.
S stereotipiziranjem lahko naredimo veliko krivic posameznikom_cam in skupinam celo v primerih t. i. pozitivnih stereotipov. Z mnenjem, da ženske bolje poskrbijo za otroke kot moški, enemu spolu določeno sposobnost pripisujemo in drugemu odrekamo. A ravno zato, ker ženskam pripisujemo boljše sposobnosti za skrb za otroka, so le-te v slabšem položaju na drugih področjih, na voljo imajo na primer manj prostega časa kot moški. Na drugi strani ima ta stereotip negativne učinke tudi za tiste moške, ki bi radi skrbeli za otroke, saj lahko naletijo na nerazumevanje nadrejenih, ko hočejo vzeti bolniški dopust zaradi bolnega otroka, ker se to od njih preprosto ne pričakuje. Stereotipi torej nikoli niso le pozitivni, v najboljšem primeru delujejo ambivalentno, pogosto pa tudi izrazito negativno.
Stereotipi so pogost izvor diskriminacije in postanejo posebno nevarni, ko nastopajo skupaj s predsodki (negativnimi čustvenimi odzivi na določene posameznike_ce in skupine), pomanjkanjem informacij, strahom pred neznanim in željo po potrjevanju lastne večvrednosti. Kot piše Mirjana Ule (2005), glavni problem stereotipov nastopi, ko preidejo iz individualnega izražanja nestrpnosti (z ravni mikroideologij) v državne politike (na raven makroideologij). Nacifašizem je prav gotovo eden najbolj plastičnih primerov tega, kaj se zgodi z manjšinskimi skupinami in človekovimi pravicami, ko stereotipi in predsodki postanejo del državnih politik.
V popularni kulturi je s stereotipi podobno kot drugod v družbi. Ni se jim mogoče izogniti, saj je stereotipiziranje nepogrešljiv del vsakega filmskega in televizijskega scenarija. Od tod naprej pa – tako kot v naših vsakodnevnih ravnanjih – obstajata dve poti. Film, nadaljevanka, glasba ali oglas lahko stereotipe preprosto potrjuje in s tem utrjuje diskriminacijo posameznih družbenih skupin. Lahko pa stereotipe izziva, pokaže na raznolikost družbe in sveta ter tako prispeva k uveljavljanju enakih možnosti in človekovih pravic za vse.
Ker mediji in popularna kultura pomembno sooblikujejo mnenja, vrednote, aspiracije in življenjske odločitve vseh nas, smo se pri spletnem portalu spol.si odločili_e, da letos namenimo posebno pozornost spolnim stereotipom v medijih.
V okviru projekta, ki smo ga poimenovali_e Medijski spol, boste do konca leta na našem portalu lahko brali_e članke, ki bodo izpostavljali filme, nadaljevanke, glasbo in druge izdelke iz popularne kulture, ki si jih je vredno ogledati. Udeležili_e se boste lahko diskusijskih večerov z ogledi dokumentarnih filmov Missrepresentation in The mask you live, ki jih bomo organizirali_e po Sloveniji. Vabimo vas, da se pridružite naši kampanji na Facebooku in Instagramu, kjer bomo zbirali_e dobre in slabe prakse iz popularne medijske produkcije (#MedijskiSpol, #MediaGender, #NotBuyinglt, #MediaWeLike). Pripravljamo tudi novo spletno razstavo, v kateri boste živalski svet spoznali_e v novi luči.
Za finančno podporo projektu Medijski spol se zahvaljujemo Veleposlaništvu Združenih držav Amerike.
