Podelitev nagrade bodeča neža 2017–2018 (video)

Končno vas lahko povabimo k ogledu posnetka z razglasitve nagrade bodeča neža 2017–2018, ki je potekala v sklopu burleskno-kabarejskega nastopa FEM TV na festivalu Rdeče zore 7. 3. 2018.

 

Občinstvo je z večino glasov odločilo, da izmed petih najvišje uvrščenih izjav nečastni naziv letos pripade Boštjanu M. Zupančiču za izjavo, s katero je poskušal diskreditirati borko za pravice žensk Simone Veil ter pravico do splava.
 

 
Kolektiv Fem TV je za razglasitev pripravil izvrsten kulturni program s parodijo televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko aktualnih družbenih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. FEM TV bo ponovno nastopal na prvi ediciji nove platforme Sindikat v Gromki 1. 9. 2018 ob 22. uri. Če vas je posnetek spravil v dobro voljo, veste, kje morate biti 1. septembra. Pred tem pa seveda ponovno vabljene_i k dodajanju žaljivih seksističnih izjav na portal bodeče neže.

Govor SPOL.SI na demonstracijah: Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih “drugih”, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tam samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka, če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

Pred tokratnimi volitvami človek dobi občutek, da se je vsem zmešalo. Slišimo lahko vse: preplavili nas bodo prebežniki in priseljenci. Da prinašajo tujo kulturo, vero. Sprašujejo se, če je tu še Slovenija. Grozi se, da bodo priseljenci in prebežniki napadali “naše” ženske, da bomo morale zaradi njih zakrivati obraze. Za nameček nam pravijo, da nam grozi izumiranje naroda, za kar smo krive kar Slovenke! Ker uresničujemo izborjeno pravico do izobraževanja, samostojnega življenja, političnega udejstvovanja, svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Slišimo, da je potrebno pravico do umetne prekinitve nosečnosti otežiti, omejiti, jo narediti plačljivo!

Ženskost, družina, spolna usmerjenost, rojevanje otrok, migracije in še več se izrablja za uveljavljanje politike apartheida: to je za omejevanja svoboščin, ukinjanja izborjenih pravic, omejevanja, izločanja iz javnega življenja, utišanja, ustrahovanja, poniževanja! Dovolj je s politiko ustrahovanja!

Zato zahtevamo popolno prenehanje strašenja javnosti pred različnostjo! Javne osebe, predvsem politiki v tem predvolilnem času pozabljajo, da družbo tvorimo vsi – in zavračamo biti grešni kozli za to, kar je v naši družbi narobe. Mediji, ki reproducirajo njihov diskurz, pozabljajo, da nismo zgolj davkoplačevalke_ci, ampak smo ljudje! Me_i, v skupnem prepletu različnosti in podobnosti, ki zahtevamo spoštljiv odnos in enake pravice! Ne bomo mirno stale_i, medtem, ko nas ponižujejo, odločevalci pa mirno gledajo, kot, da se nič ne dogaja.

Ne bomo dovolile, da se nas reducira na maternice!
Ne bomo dovolile, da nam pravijo, da so naše spolne usmerjenosti nenaravne!
Ne bomo dovolile, da nam grozijo s posilstvi.
Ne bomo dovolile, da nas zmerjajo s prostitutkami.
Ne bomo dovolile, da našo varnost zlorabljajo za ščuvanje proti migrantom!
Ne bomo dovolile, da nam vladajo seksisti!

Ne bomo dovolile da nam odvzamejo pravico do splava.
Ne bomo dovolile, da nas imajo za manjvredne, ker nimamo otrok.
Ven iz naših maternic, ven iz naših spalnic, stran s sovraštvom!

In zapomnite si, NISMO “VAŠE” ŽENSKE!

 

 

 

Demonstracije | Brez strahu. Proti politiki sovraštva

33304078_371744463333136_792713240420286464_n

 

V četrtek, 31. maja 2018, ob 17:00 bodo na Trgu republike demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva.

Demonstrirale_i bomo proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Vse največje zgodovinske grozote so se začele z organiziranim spodbujanjem sovraštva. S politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne. Namesto blaginje je sejala strah, namesto solidarnosti nasilje. Danes se s svojimi praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor. Nismo nasedle_i njenim lažem.

In ne dovolimo, da nam zavlada!

VSI NA DEMONSTRACIJE!
Trg republike
Četrtek, 31. maj 2018, ob 17.00

 

Osebno je politično. Vsi na demonstracije. #brezstrahu #protipolitikisovraštva

Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki

Od Inštituta za preučevanje enakosti spolov smo prejeli preliminarne ugotovitve projekta Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki, ki jih objavljamo v celoti.

ENAKOST SPOLOV NA SLOVENSKEM POLITIČNEM PARKETU
Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki

 

Slab teden nas samo še loči do državnozborskih volitev. Z odstopom predsednika vlade RS bomo letos priča že tretjim predčasnim volitvam v zgodovini Republike Slovenije, zato težkega predvolilnega boja ne gre izključevati. Ta je bil letos še posebej pomladno obarvan – ne samo, da se dejansko odvija spomladi, neke vrste metaforično pomladno prebujanje gre zaslediti tudi na slovenskem političnem parketu, saj smo bili priča vznikanju mnogih novih strank. Za sedeže v Državnem zboru se namreč poteguje kar 22 strank.

 

Zaradi gospodarske krize so bile teme, ki primarno zadevajo človekove pravice in svoboščine za nekaj časa odrinjene iz javnosti, saj zaradi skrbi za ekonomske kazalce v politiki slednjim niso posvečali skorajda nikakršne pozornost.[1] Slovenija se je v zadnjih dveh letih, glede na uradne makroekonomske kazalce, ponovno gospodarsko ter politično stabilizirala, zato je pomembno, da v ospredje stopijo tudi tematike, vezane na osebne svoboščine državljanov in državljank, ki bi v demokratičnih državah morali predstavljati pomemben temelj vsakega političnega delovanja. Ena izmed ključnih tematik je prav gotovo tudi enakost spolov, saj zadeva celotno prebivalstvo Republike Slovenije. Ker se to tematiko že nekaj časa aktivno izriva s političnega parketa, smo se na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov odločili, da pod budnim očesom članice Strokovnega sveta dr. Milice Antić Gaber, izvedemo raziskavo z naslovom Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki. Za potrebe slednje smo vse politične stranke, ki jim je javnomnenjska anketa agencije Delo stik med 29. marcem in 5. aprilom pokazala več kot 1 % glasov na volitvah, povprašali o njihovih percepcijah enakosti spolov v Sloveniji. Vsem smo zastavili zgolj tri vprašanja:

 

  • Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?
  • Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?
  • Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?

 

Odgovore na vprašanja nam je poslalo 10 od 17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Stranke Alenke Bratušek (SAB), Solidarnosti, Socialnih demokratov (SD), Zedinjene Slovenije (ZS), Levice, Stranke modernega centra (SMC), Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS), ne pa tudi od Slovenske demokratske stranke (SDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS).

 

Že pri prvem vprašanju (Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?) so iz podanih odgovorov očitne precejšne razlike.  Medtem, ko si SAB, SD, Solidarnost, LMŠ, Levica in LAČiZS pri opredeljevanju enakosti spolov pretežno pomagajo z besednimi zvezami ‘enaka obravnava’, ‘dejanska enakost’ in ‘enake možnosti’, na strani NSi, SLS in Zedinjene Slovenije v večji meri zaznamo sklicevanje na ‘enakopravnost’.

 

Tovrstni opredelitvi sta namreč vsebinsko različni: termin ‘enakopravnost spolov’ je širši množici sicer morda bliže, ker se ga je uporabljalo že v prejšnjem političnem sistemu. Vendar pa se z njim poudarja predvsem pravno enakost moških in žensk. Sodobni koncept ‘enakost spolov’ pa poleg pravno-formalne podlage (de jure) enakosti, vsebuje še zavzemanje za enak položaj spolov, torej za dejansko (de facto) enakost. Enakost po zakonu namreč še ne zagotavlja  enakega  položaja žensk in moških v družb in različnih sferah njihovega delovanja. Če govorimo zgolj o enakopravnosti, izgubimo družbeni vidik enakosti; če govorimo o enakih možnostih in enaki udeležbi pri delitvi rezultatov družbenega razvoja, ne zanikamo enakopravnosti, saj ta v ozadju še zmeraj ostaja kot pravna podlaga (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018).

 

Glede na zgoraj zapisano, je mogoče odgovore strank razvrstiti v dve kategoriji. Nekatere stranke so mnenja, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za terminološko zmoto oziroma napačno dikcijo, saj naj bi konotacija slednje nakazovala na »politične implikacije od ukinitve bioloških razlik med moškimi in ženskami do razvrednotenja materinstva in očetovstva, saj bi lahko v razglasitvi enakosti med spoloma očetovstvo nadomeščale ženske in materinstvo nadomeščali moški« (NSi). Ali pa je ta termin označen kot napačen, ker »oba spola nikoli nista bila in ne bosta enaka. Če bi bila oba spola enaka, potem človeštva sploh ne bi bilo, ker se ne bi bili zmožni razmnoževati« (Zedinjena Slovenija). Tovrstna pojmovanja enakosti spolov niso uglašena s pojmovanjem enakosti spolov kakršne zasledimo v dokumentih evropske unije ali drugih mednarodnih dokumentih, ki urejajo to področje.

 

Stranki SMC in LMŠ pa sta prepoznali nekatere dodatne vidike pojmovanja enakosti spolov v kontekstu družbene realnosti, saj sta v odgovoru izpostavili tudi problem »stereotipizacije spolnih vlog« (SMC) in vidik »(ne)enakih pričakovanj« glede na spol (LMŠ).

 

Drugo vprašanje (Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?) je večinoma generiralo daljše odgovore. Stranke so si enotne glede tega, da je na področju enakosti spolov v Sloveniji potrebno postoriti še marsikaj. SD in Levica na primer ugotavljata, da so »prednost Slovenije izjemno dobri kazalniki na svetovni ravni /…/, vendar pa se je trend v zadnjih letih na nekaterih področjih obrnil« (SD) ter, da kljub temu, »da mednarodne primerjave potrjujejo, da smo glede plačne enakosti v Sloveniji ob boku najbolj naprednim državam /…/, pa smo še daleč od končnega cilje, tj. popolne izenačitve priložnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obravnavo« (Levica). Prav tako je bilo v nekaj odgovorih poudarjen prepad med zakonodajo in uresničevanjem slednje. SAB je na primer izpostavila, da »imamo dobro zakonodajo, a samo zakoni pač nikoli ne bodo dovolj za to, da bi stvari ‘štimale’«, čemur se pridružuje tudi LMŠ s stališčem,  da je »na načelni ravni za enakosti spolov dobro poskrbljeno /…/, bi pa se dalo še marsikaj postoriti v praksi«. Solidarnost pa meni, da »za enakost spolov seveda še ni dosledno poskrbljeno, tako glede zakonodaje kot glede na javni diskurz«.

 

V veliki večini so stranke prepoznale podobne problematične aspekte enakosti spolov v Sloveniji. Najbolj pogosto so bili izpostavljeni naslednji: pomanjkanje žensk na vodstvenih položajih tako v politiki kot tudi v gospodarstvu ter prisotnost t. i. steklenega stropa (SAB, Levica, SMC, LMŠ, LAČiZS), plačna vrzel (SLS, SAB, Zedinjena Slovenija, Levica, SMC), usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (SLS, SD, LAČiZS), nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje (Solidarnost, SD, Levica), delitev domačih opravil (SLS, SAB, Levica) in potreba po več vloženega truda žensk? za doseganje enakega položaja spolov v družbi (SAB, SLS, LAČiZS). Poleg tega je SLS izpostavila še problem zasidranosti patriarhalnih vrednot, Solidarnost pa diskriminatoren javni diskurz o ženskah, SD pomen osveščenosti, zlasti na področju razvijanja stereotipov in predsodkov, Zedinjena Slovenija problem pogojevanja ustvarjanja družine mlajšim ženskam s strani delodajalcev in Levica stigmatizacijo samskih žensk in problematiko neupravičenosti žensk do biomedicinske pomoči pri oploditvi. Tako Solidarnost kot Levica sta prepoznali tudi potrebo po ubranitvi reproduktivnih pravic žensk, saj naj bi se slednje »v javnem diskurzu ponovno postavljalo pod vprašaj« (Solidarnost). NSi se je izrekla zgolj glede kvot na vseh področjih družbenega življenja, ki bi po njihovem mnenju pomenilo, da bi »morali zagotavljati popolno enakost v zastopanosti obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka – na primer na področju športa«. Sicer se je do kvot negativno opredelila tudi Solidarnost, saj po njihovem mnenju »ko rešujemo problem kvot na vodilnih mestih, ničesar ne rešujemo v družbi nasploh«.

Infografika_spolne kvote

Na tretje vprašanje (Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?) so bili odgovori precej raznovrstni.

NSi bi se še naprej zavzemala za »uveljavitev načela partnerstva v vseh segmentih življenja. /…/ Partnerstvo v zasebnem okolju pomeni, da ženska in moški spoštujeta medsebojno različnost, da sta odgovorna drug do drugega in da soglašata s pravično delitvijo nalog znotraj in zunaj družine«. Tako SLS in Solidarnost sta poudarili potrebo po dialogu med politiko in civilno družbo. Poleg tega je Solidarnost izpostavila še okrepitev pristojnosti Varuha človekovih pravic ter okrepitev šolskih kurikulumov, ki bodo »aktivneje in dosledneje nagovarjali položaj žensk in vzgajali v enakost in enakopravnost obeh oziroma vseh spolov«. LMŠ na tem mestu kot relevantne prepoznava ukrepe za vzpodbudo očetom, da se aktivneje vključijo v vzgojo otrok, gospodinjska opravila in izrabo starševskega dopusta ter preseganje stereotipov o moških in ženskih delih ter poklicih.

SAB, SMC in LMŠ se opredelijo tudi  do kvot v gospodarstvu, za katere pravijo, da bi si v primeru izvolitve v Državni zbor, aktivno prizadevali zanje. Temu se pridružuje tudi SMC, na načelni ravni pa še SD – »uveljavitev načela uravnotežene zastopanosti pri vseh imenovanjih za enako zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih v javni upravi in gospodarstvu«. Slednji pod predvidene ukrepe dodaja še ukrepe za preprečevanje razlik v plačilu za isto delo ter uresničevanje ukrepov, predvidenih z novo Resolucijo o družinski politiki za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Nekoliko svojevrstno razumevanje zagotavljanja enakost spolov pa veje iz odgovorov Zedinjene Slovenije, ki  meni, da je »potrebno sprejeti novo ustavo, ki bo zagotavljala dejansko enakopravnost in /…/ zakone, ki bodo onemogočali in sankcionirali kakršnokoli izsiljevanje žensk v zvezi z njihovim naravnim poslanstvom – rojevanjem otrok«.

 

Najbolj obsežno pa se je glede ukrepov za enakost spolov opredelila, ter jih tudi razdelala, Levica. Izpostavili so potrebne ukrepe na področjih nevidnega dela (neplačano skrbstveno delo), revščine med ženskami (ukrepi pozitivne diskriminacije za zagotavljanje pravične skrbstvene in pokojninske politike, saj zaradi neplačanega gospodinjskega dela med upokojenci in upokojenkami prihaja do velikih razlik v pokojninah), zastopanosti in enakega plačila (uveljavljanje kvot v procesih odločanja na nacionalni in lokalni ravni, preprečevanje spolno diskriminatornih praks v delovnih kolektivih), materinstva (asistenca v obliki subvencioniranega varstva otrok ter podaljšanje in zakonsko varovanje porodniškega dopusta), očetovstva (razširitev pravice do plačanega očetovskega dopusta), reproduktivnega zdravja (prizadevanje za pravico do biomedicinske pomoči za vse in povečanje reproduktivnih možnosti) in nasilja ter seksizma (nadgradnja zakonskih določb ter dosledno izvajanje ukrepov preventive in r4eševanja problematike nasilja v družini).

 

Temeljni poudarki odgovorov na drugo in tretje vprašanje s pozitivnim odnosom do opisovanega, zajeti v spodnji tabeli – kaj se analiziranim političnim strankam zdi problematično in za kaj bi si prizadevale:

NSi SLS SAB Solidarnost SD Zedinjena Slovenija Levica SMC LMŠ LAČiZS
Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. stekleni strop
Plačna vrzel
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje
Delitev domačih opravil
Reproduktivne pravice žensk
Spolni stereotipi
Aktivno očetovstvo
Spolne kvote
Dialog med politiko in civilno družbo

Politične stranke si posamično prizadevajo še za nekatere druge ukrepe in stojijo za še drugimi usmeritvami – v tabeli prikazanih le najbolj pogostih 10.

 

Kot je razvidno iz zgornje tabele je bila največje pozornosti v prejetih odgovorih bila deležna problematika plačne vrzeli, ki jo je izpostavilo kar 7/10 analiziranih strank. Prisotno je torej zavedanje, da se Slovenija še zmeraj bori s problemom neenakega plačila za enako delo glede na spol posameznika.

 

Spodbudno dejstvo je, da se je do premagovanja spolnih stereotipov na različne načine opredelila kar polovica političnih strank, ki so podale svoje odgovore. To pomeni, da se zavedajo korenin problematike in so jih tudi pripravljene naslavljati, začenši z vključevanjem slednjih v izobraževalni sistem. Prav tako so bile v podanih odgovorih skorajda vseprisotne tudi opredelitve do spolnih kvot – ponovno se je polovica analiziranih političnih strank zavzela ZA spolne kvote, druga polovica pa proti njihovi  uveljavitvi v gospodarstvu in politiki, četudi zanje vsasj v politiki obstaja ustavna osnova.  Nekaj pozornosti je bilo namenjeno tudi potrebi po spodbujanju žensk za zasedanje vodilnih in odločevalskih položajev ter opozarjanje na učinke t. i. Steklenega stropa, ki je po mnenju nekaterih strank v Sloveniji še zmeraj ne-prebit.

Infografika_aktualnost aspektov enakosti spolov

Iz prejetih odgovorov lahko v tem trenutku sklepamo, da stranke prav zaradi različnega razumevanje tega, kaj pomeni enakost spolov zagovarjajo tudi različne politike na tem podorčju.  Pri tem smo lahko opazili vzporedni doktrini – tisto, ki termin ‘enakost spolov’ sprejema ter ga brez težav uporablja pri snovanju ukrepov ter strujo, ki se na vse pretege trudi izpodbijati takšno razumevanje z argumentom, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za odpravljanje ‘bioloških razlik’, ki pa so po njihovem mnenju pomembne, potrebne in nekaj naravnega. Takšno razumevanje pa potem pri predlaganih ukrepih vodi prav v poglabljanje družbenih razlik med spoloma in utrjevanje obstoječa spolnega reda, ki temelji na moški dominaciji.

 

Kot smo omenili že na začetku, se na vprašanja niso odzvale vse politične stranke. Vendar pa bomo v prihajajočem mesecu skozi prizmo enakosti spolov analizirali še programe političnih strank ter medijske nastope političnih strank v volilni kampanji v zvezi z vprašanji enakosti spolov.

 

Celotna raziskava bo po 20. juniju na voljo v obliki publikacije, temu bo sledil tudi predstavitveni dogodek. V publikaciji bodo skozi prizmo enakosti spolov podrobno obravnavane zgolj parlamentarne stranke trenutnega mandata ter stranke, ki se bodo v državni zbor prebile z volitvami 3. junija. Nekaj grobih ugotovitev iz analize programov političnih strank na že na voljo v obliki infografik na spletni strani: www.ipes-si.org

 


 

[1] Tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je že leta 2009 opozorila, da se zaradi vse manjšega zaupanja v državne institucije zmanjšuje tudi učinkovito varstvo človekovih pravic, pri čemer je izpostavila sodstvo, zdravstvo in socialno varstvo.

Posvet v Državnem svetu RS – protestna nota

Državni svet v četrtek, 24. maja 2018, organizira posvet z zloveščim in tendencioznim naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Kot je razvidno iz uvodne najave dr. Matjaža Gamsa, svetnika, sicer pa profesorja računalništva, je cilj posveta predstavitev strokovnih demografskih analiz in krepitev zavesti o pomenu demografskih trendov, kar naj bi služilo kot podlaga za Belo knjigo o demografiji.

Iz uvodnega zapisa je razvidno, da sklicevalec »izumiranje« »slovenskega naroda« razume kot nedvomno družbeno realnost, kar je povsem nestrokovno, ideološko, primordialistično stališče, ki nima nikakršne znanstvene osnove. Enako brez rezerve psevdobiologistično se sklicuje tudi na ustavno kategorijo avtohtonosti.

Poleg tega je med seznamom povabljenk in povabljencev v »strokovnem delu« posveta komaj najti kako ime, ki bi bilo javnosti poznano po znanstvenem ukvarjanju z demografijo, etničnostjo in nacionalizmom, kar kaže na to, da je koncept posveta somišljeniško zborovanje, ki s kako strokovnostjo nima zveze. Cela vrsta naslovov najavljenih prispevkov zveni kot slogani in domislice nacionalističnih političnih strank, ki »narod« razumejo v okviru kri-in-grudovstva 19. in 20. stoletja in ki s širjenjem (prastare) ideje o ogroženosti slovenskega naroda vzbujajo strah ter bolj ali manj prikrito apelirajo na podporo politikam izključevanja, ksenofobije ter omejevanja pravic žensk, spolnih, seksualnih, etničnih in verskih manjšin.

S tako nestrokovno in ideološko povsem razvidnim konceptom posveta, izrazito pristranskimi, ideološkimi vsebinami in izbiro termina posveta tik pred državnozborskimi volitvami se Državni svet nedvoumno vključuje v volilno kampanjo, kar je v nasprotju z njegovo ustavno določeno vlogo.

Podpisane_i posameznice_ki, skupine in organizacije odločno protestiramo proti aktivnemu vključevanju Državnega sveta v volilno kampanjo in politični zlorabi tega parlamentarnega telesa za strankarske in ideološke cilje.

Nina Perger
Dr. Boris Vezjak
Dr. Metka Mencin Čeplak

Mojca Dobnikar
Dr. Vlasta Jalušič, Mirovni inštitut
Dr. Veronika Bajt
Tiva Vlaj
ŽPZ Kombinat
Nika Kovač, Inštitut 8. marec
Dr. Vesna Leskošek
Dr. Irena Šumi
Dr. Milica Antić Gaber
Dr. Tanja Urek
Dr. Darja Zaviršek
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa in spletni portal spol.si
Teja Reba
Linn J. Koletnik
Eva Gračanin
Erika Schauer
Dr. Barbara Rajgelj, Zavod za kulturo raznolikosti Open
Dr. Marina Gržinić Mauhler, Filozofski inštitut ZRC SAZU
Natalija Djoković
Dr. Renata Šribar
Društvo MOZAIK –društvo otrok
Dr. Renata Salecl
Marina Uzelac
Andreja Vezovnik
Martin Gramc
Dr. Olga Poljšak Škraban
Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije
Tanja Kamin
Vesna Štefanec
Nika Šušterič, Pef UL
Evan Grm
Kolektiv Rdeče zore
Lezbično-feministična univerza
Tadeja Pirih
Dr. Mojca Urek
Katja Sešek
Suzana Tratnik
Društvo ŠKUC
ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany
Živa Humer
Maja Ivačič
Dr. Jelka Zorn
Dr. Jasna Podreka
Mirna Berberović
Maruša Bertoncelj, PEF UL
Klara Šušterič
Delovni odbor za feminizem, Študentska Iskra
Dr. Duška Knežević Hočevar
Dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije
FemA – Feministična akcija
Center FemA – Zavod za transformativne študije in delovanje
Mag. Polona Mesec
kolektiv Inštituta 8.marec
Tereza Novak, Organizacija Slovenska Filantropija
Dr. Mojca Pajnik
Dr. Alenka Zupančič, ZRC SAZU
Ženski lobi Slovenije
Škuc – Festival Lezbična četrt
Dr. Alenka Švab
Ana Čigon
Gabrijela Simetinger
Mag. Urška Jež
Dr. Nina Cvar
Društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk
Jadranka Plut
Andreja Gomišček
Eva Matjašič
Jasmina Šepetavc
Filip Vurnik
Simona Jerala
Mirovni inštitut
Alenka Spacal
Zdenka Gajser
Tea Hvala
Festival Deuje babe
Katja Čičigoj
Zavod TransAkcija
Mag. Jasmina Založnik
Neja Blaj Hribar
Tanja Matijašević
Impro kolektiv Improške
Dr. Tanja Rener
Sekcija ŠKUC-LL, zanjo dr.Tatjana Greif
Ana M. Sobočan

Poziv k primerni obravnavi (spolnega) nadlegovanja v javnih prostorih in na prireditvah

Na uredništvo smo 21. 3. 2018 prejeli odgovor Cvetličarne, ki ga objavljamo v celoti:

Pozdravljeni,

Ker ste zadevo objavili, preden ste jo preverili pri nas, ne mislimo podajati dodatnih odgovorov.

So pa dejstva drugačna od teh, ki ste jih zapisali.

Drugače pa smo vse jasno povedali v zapisu, ki ga navajate. Ponovili bi le to, da gospodična ni bila zmožna prepoznati razgretega moškega in ga zato tudi nismo mogli najti/pridržati oz odstraniti.

Lep dan

Sent from my iPhone

V sporočilu je omenjen njihov odgovor na zapis Združenja proti spolnemu zlorabljanju na Facebooku, z dne 19. 3. 2018.

Odziv na naše pismo in na zapis na družbenem omrežju jasno kaže, da predstavniki podjetja ne razumejo, kje in kaj je sploh problem. Javno smo se odzvali, ker menimo, da njihov odnos in odziv na prijavo ni bil primeren. Ker smo o tem pisali že v spodnjem tekstu, na kratko le še komentar na njihove odgovore:

S svojim odzivom so v Cvetličarni pokazali, da kljub načelni netoleranci do kakršnegakoli nasilja, v takšnih situacijah ne znajo ali pa nočejo odreagirati, krivdo pa so prevalili na »gospodično«, ki je »kričava«. Če poudarimo še, da so storilca poimenovali kot »razgretega« moškega/mladeniča, lahko že iz same izbire besed razumemo, kako resno jemljejo vso stvar.


Pred nekaj dnevi je članica uredništva spletnega portala spol.si v klubu Cvetličarna doživela spolno nadlegovanje v obliki neprimernega otipavanja. Ko se je fizično branila, jo je nadlegovalec udaril. V Cvetličarni je niso podprli, varnostna služba pa nadlegovalca ni hotela odsloviti iz lokala, vse dokler ni omenila policije. Pred tem so jo poskušali prepričati, da naj dogodek pozabi, ko pa so ugotovili, da tega ne namerava, so postali verbalno nasilni. Vodstvo kluba se je poskusilo braniti pred odgovornostjo, češ da se bodo pogovarjali le s policijo. Naša članica je tako nadlegovanje prijavila policiji.

3Spolno nadlegovanje v javnem prostoru v naši zakonodaji ni posebej sankcionirano, temveč ga je mogoče preganjati po splošnejših členih kazenskega zakonika ali zakona o varstvu javnega reda in miru, ki opredeljujejo različne kršitve oziroma kazniva dejanja. Žal spolnega nadlegovanja v javnih prostorih večina ne zaznava kot kršitev, zato pride do prijav in sankcioniranja le v ekstremnih primerih. Vendar to ni prav. Javni postor je prostor vseh nas in hočemo, da je varen – to pomeni brez normalizacije nasilja in brez prepričevanja, da naj nasilje ignoriramo, pozabimo ali celo potrpimo. Upravljavci javnih in prireditvenih prostorov, varnostne službe in druge pristojne institucije morajo ustrezno reagirati na takšne dogodke, vse drugo je poniževanje nadlegovanih in zanikanje spolnega nasilja.
Po našem mnenju bi morala v opisanem primeru varnostna služba ukrepati v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in zakonom o varstvu javnega reda in miru. Nadlegovalca bi morala vsaj opozoriti, če že ne odsloviti iz prostorov Cvetličarne. Če bi ga zgolj opozorili, bi moral vodja varnostnikov nadlegovani zagotoviti, da ga bodo odstranili, če bi se kaj takega ponovilo, in jo povabiti, da se v vsakem takem primeru obrne na varnostnike, varnostnikom pa dati navodila, kako pravilno ukrepati ob vsakem takem prekršku. Pridobili smo tudi strokovno mnenje s strani nekaterih predstavnikov policije iz katerega izhaja, da je bilo ravnanje vseh poklicno vpletenih neprofesionalno, morda celo nazakonito. Z neprimernim otipavanjem je vpleteni storil najmanj prekršek po zakonu o zasebnem varovanju in po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Naslednji prekršek ali celo kaznivo dejanje, je storil z udarcem. Varnostnik, ki je za to izvedel, bi moral ugotoviti njegovo istovetnost ali ga v primeru kaznivega dejanja zadržati in o tem obvestiti policjo. Dolžnost policije je, da v podobnih primerih prijavljena dejanja preišče in z oškodovanko_cem ravna po točno določenih pravilih stroke.
V uredništvu portala spol.si smo ogorčene_i nad dogodkom, o podobnih pa poročajo tudi druge osebe, ki so jih doživele v drugih javnih ali prireditvenih prostorih. Zato apeliramo na lastnike in upravljavce takšnih prostorov ter na varnostne sužbe, da naj preprečevanju spolnega nasilja posvetijo več pozornosti. Kot je opozorilo Združenje proti spolnemu zlorabljanju, v nekaterih klubih in lokalih v Sloveniji jasno in vidno zapisujejo, da so njihovi prostori varni za ženske in da imajo ničelno toleranco do (spolnega) nasilja, na primer v AKC Metelkova mesto.

Od Cvetličarne in njene najete varnostne službe TCP Varovanje d.o.o. pričakujemo javno opravičilo, informacijo, ali so o dogodku obvestili policijo, ter pojasnilo, kako so dogodek obravnavali v podjetjih in ali nameravajo sprejeti ukrepe za zaščito žrtev.
Cvetličarni in varnostni službi TCP Varovanje smo poslali_e dopis. Pričakujemo odziv, ki ga bomo objavile_i, ko ga prejmemo.

Bodečo nežo 2018 prejme Boštjan M. Zupančič

bn2

V torek, 7. marca 2018, sta v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Obiskovalke_ci so seksistično izjavo leta izbirale_i med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje

Bodeča neža sezone 2017/2018 je pripadla Boštjanu M. Zupančiču, nekdanjemu ustavnemu sodniku in sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice, za izjavo v kateri je francosko političarko in borko za pravico do splava Simone Veil označil za »največjo morilko vseh časov«.

V spletnem glasovanju je letos sodelovalo 1.324 ljudi, ki so v finale uvrstili tudi izjave predsednika LDS Luja Šproharja, antropologinje Vesne V. Godina, voditelja Odmevov Slavka Bobovnika in voditelja priprave na zakon v nadškofiji Ljubljana Milana Knepa.

Sporno izjavo je Boštjan M. Zupančič objavil na Facebooku  30.6.2017.

 

»Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.«

 

Za utemeljitev si kot odgovor na zgornjo izjavo izposojamo odziva dr. Svetlane Slapšak in Judovskega kulturnega centra.

Svetlana Slapšak (Večer, 29.7.2017): »Človek, ki je sedel v instituciji, ki je ne bi bilo brez Simone Veil in njene evropske politike, je napadel človekove pravice (in pravice žensk so izrecno opredeljene kot take od leta 1997) in številne ustave, med njimi tudi slovensko.«

Judovski kulturni center (javna izjava, 3.8.2017): »Ekstremna stališča Boštjana M Zupančiča glede pravice žensk do odločanja o lastnem telesu kažejo na porazno mizoginijo in nespoštovanje dejstva, da so ženske pravice človekove pravice, ki ga jo je povezal še s perverznim izkrivljanjem izkušnje preživelih nacizma in holokavsta.«

 

Razglasitev nagrade bodeča neža 2017-2018

Kolektiv Rdeče zore in spletni portal spol.si vabita na

 

 

RAZGLASITEV NAGRADE BODEČA NEŽA 2017-2018

in

BURLESKNO-KABAREJSKI NASTOP FEM-TV

 

v sredo, 7. marca 2018, ob 20. uri

v Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana.

Na prireditvi bo publika izmed petih izjav, ki so bile v spletnem glasovanju za nagrado bodeča neža označene za najbolj seksistične, izbrala zmagovalno.

Fem TV je pripravila kulturni program, ki vključuje parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbeno aktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo.

2018-03-06_153717

VLJUDNO VABLJENE_I TUDI NA DRUGE PRIREDITVE V OKVIRU FESTIVALA RDEČE ZORE.

Rezultati spletnega glasovanja za nagrado bodeča neža

Spletno glasovanje je za seksistično izjavo leta je potekalo med 23.2.2018 in 5.3.2018. Udeležilo se ga je 1.324 ljudi. Spodaj je seznam petih izjav, ki jih je javnost označila za najbolj seksistične, skupaj z utemeljitvami. Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v Klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, v sredo 7.3.2018 ob 20. uri. Vljudno vabljene_i na razglasitev!

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com; 040 890 894.

1

“Nisem se znašel v tem kačjem gnezdu slabo pofukanih bab, ki zganjajo nervozo vsake sorte.” Hudoval se je še, da so ga nažirale »zlobne male babnice z malimi prsmi, ki jih skoraj ni bilo, in lasmi, dolgimi nekaj centimetrov in dominantnim značajem«.
Luj Šprohar, upokojeni uslužbenec Ministrstva za zdravje in predsednik stranke LDS v Reporterju, 29.3.2017
Kadar zmanjka argumentov, je ženske najlažje napasti da niso dovolj ženske. Šprohar, ki je mimogrede želel kandidirati tudi na predsedniških volitvah, pri tem kaže globoko zakoreninjeno nezmožnosti preseganja dojemanja žensk kot podrejenih seksualnih objektov. Novinar Nenad Glücks je takšna stališča voljno promoviral.

2

“Ne se bati! Tako ali drugače nam bo naslednja štiri leta vladala ženska. Z ženskimi genitalijami. Ali brez njih. Kaj je hujša možnost, je težko reči.”
Vesna Vuk Godina, antropologinja v Oni Plus, 4.10.2017
Diagnoza: Avtoričina misel je globoko falogocentrična. Univerzalno je zanjo tisto, kar je moško in heteroseksualno. Ne zaveda se patriarhalne realnosti. Nagnjena je k sovražnosti do sebe. Kurativa: Prebrati še kaj razen Freuda, saj so zanj ženske “črni kontinent”.

3

»Gospa, vi znate voditi veliko podjetje, ne znate pa skuhati žgancev. Zakaj? Nimate volje, ali nimate časa, ali vsaj tako dobrih ne znate skuhati, kot jih je znala skuhati vaša mama?«
Slavko Bobovnik, voditelj oddaje Odmevi v Odmevih TV Slovenija, 06.03.2017
Slavko Bobovnik je v studiu gostil menedžerja in menedžerko, ki sta prejela nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke. Pri tem je le sogovornici dr. Mariani Karli Rebernik zastavljal vprašanja o družini in gospodinjstvu, medtem ko sogovornika s takšnimi temami ni naslavljal. Voditelj je med drugim izjavo sogovornice, da več časa preživi s kolektivom kot družino, komentiral z oceno: »To pa ni lepo!« Bobovnik je tako z vprašanji skušal uspešni ženski vzbuditi občutke krivde, ker naj ne bi ustrezno skrbela za družino, medtem ko je uspešnega moškega odvezal te odgovornosti. S tem je deloval diskriminatorno, saj je ženske izrival iz javnega prostora, nenazadnje pa je utrjeval tudi lastne privilegije, ki mu jih zagotavlja identiteta starejšega moškega srednjega razreda.

4

“Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.”
Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in sodnik na ESČP na Facebooku
Odgovor iz kolumne dr. Svetlane Slapšak (Večer, 29.7.2017): “Človek, ki je sedel v instituciji, ki je ne bi bilo brez Simone Veil in njene evropske politike, je napadel človekove pravice (in pravice žensk so izrecno opredeljene kot take od leta 1997) in številne ustave, med njimi tudi slovensko.”

5

“Mnoge sodobne ženske so zaradi feminističnih naziranj oslabile moške, potem pa ostale same in resignirane.”
Milan Knep, duhovni pomočnik v ljubljanski stolnici in voditelj priprave na zakon v nadškofiji v Domovini, 12.3.2017
Voditelj priprave na zakon v ljubljanski nadškofiji svetuje ženskam: če ne boste pokorne možu in boste zahtevale enakost, boste kaznovane. Še ena v vrsti mnogih obtožnic, ki sodobne ženske krivi za “krizo moškosti”.

bn2

Pričelo se je glasovanje za bodečo nežo 2017-2018

Bodeca Neza. Ilustracija Anna Ehrlemark (mala)Tudi letos kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujejo bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Za bodečo nežo 2017-2018 je nominiranih 27 izjav, ki so jih posameznice_ki prijavile_i preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji.

O tem, katere izjave najbolj očitno pozivajo k diskriminaciji, bo javnost lahko glasovala na spletni strani http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje od 23. 2. do vključno 5. 3. 2018. O končni_em zmagovalki_cu bo odločalo občinstvo na razglasitvi bodeče neže 2017-2018 v Klubu Gromka, v Ljubljani, 7. marca 2018 ob 20.00.

V preteklem letu med odgovornimi za širjenje seksizma najbolj izstopajo novinarke_ji, saj jih je med nominiranimi kar 14. Pogosto so bili v vlogi avtoric_jev izjav, še pogosteje pa nekritično širile_i seksistične izjave intervjuvank_cev. Opažamo naraščanje senzacionalistične uporabe seksizma kot neke vrste vabe v novinarskih prispevkih, ki naj bi pritegnila bralstvo.

Odmevala je tudi #MeToo​​ kampanja, saj so med nominiranimi izjavami takšne, ki so žalile spolno zlorabljene ženske in njihove izkušnje označile za pretiravanja in neresnice. Poudarjamo, da spolno nasilje nima nič skupnega s flirtom, temveč je izraz dominacije in izživljanja moči. Zato ni nenavadno, da se je kampanja #MeToo osredotočila na Hollywood, saj lahko storilci najlažje delujejo tam, kjer ni rednih zaposlitev in delavke_ci trepetajo za naslednjo pogodbo. Govoriti o tem, da so žrtve iz Hollywooda dvojne profiterke (kot to počne ena od nominirank) ne le, da zanika to realnost, temveč je tudi neposredno sovražno do žensk.

Velik del seksizma, ki ga je zbrala letošnja bodeča neža, se skriva za »dobrohotnimi« nasveti ženskam in moškim, naj se, da bodo dosegle_i osebno srečo in zadovoljstvo, vrnejo k svojim »edinstvenim« lastnostim in zavržejo emancipacijo ter s tem odnose, ki izhajajo iz sprejemanja druge_ga kot enake_ga. Nominiranke_ci nas hočejo prepričati, da naj bi ženske in moški v resnici bili dopolnjujoči protipoli ter da naj bi šele sprejemanje tradicionalnih spolnih vlog omogočilo odrešitev sebe in sveta. Če so in morajo biti ženske lepe, tople, domačne in boječe, so in morajo biti moški atletski, agresivni, močni in junaški. Nominiranke_ci so posledično ženske presojali skozi njihov videz in gospodinjske spretnosti, kot je sposobnost kuhanja žgancev, medtem ko so bili moški napadeni zato, ker so feministi, samski ali poročeni s starejšo žensko. Da nobena od teh lastnosti ni ne ženska in ne moška, lahko opazimo preprosto tako, da odpremo oči in pogledamo ljudi okrog nas.

Vabljene_i h glasovanju in na slovesno razglasitev bodeče neže 2017-2018.

 

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si

 

Pregled leta 2017

2017-12-28_145904

Spoštovane_i,

 december je tudi čas za refleksijo iztekajočega se leta iz vidikov spola, feminizma, emancipacije in enakih možnosti, zato bi vas želele_i opozoriti na nekaj zanimivih vsebin iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

 Ob tem vas vabimo, da se pridružite našim prizadevanjem za odprto, strpno in solidarno družbo in Društvu Vita Activa namenite 0,5 odstotka dohodnine. Obrazec najdete na naši spletni strani.  Zbrana sredstva bomo namenile_i delovanju medija spol.si, ki ga uredništvo ustvarja izključno na prostovoljni osnovi.

 Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo ter vam želimo srečno in uspešno novo leto!

 Uredniški odbor spol.si: Neja Blaj Hribar (odgovorna urednica), Mirna Berberović, Tiva Vlaj, Ana Cergol Paradiž, Tea Hvala, Ana Grobler, Miha Marinč, Jasna Podreka, Sara Rožman, Lea Vrečko, Iztok Šori (predsednik Društva Vita Activa)

 


Predstave o spolu v desnem populizmu

»Razlogi za naraščanje podpore desnim populističnim strankam in gibanjem v Evropi so predvsem strukturni; izhajajo iz načina delovanja ekonomije, politike in medijev. Naš družbeni sistem nenehno proizvaja poraženke_ce ali vsaj občutek poraženosti v vseh družbenih razredih in skupinah, s tem pa tudi podporo politikam iskanja grešnega kozla.« (Iztok Šori)


Vaginizem

»Vaginizem je trajajoča ali ponavljajoča se težava ženske pri vaginalni penetraciji penisa, prsta ali kakšnega predmeta, čeprav si ženska to želi. Ob tem so prisotni še nehotno krčenje mišic medeničnega dna, izogibanje penetraciji ter vnaprej pričakovan strah pred bolečino, kar vodi k izogibanju spolnim aktivnostim.« (Gabrijela Simetinger)


Ob 30. obletnici I. jugoslovanskega feminističnega srečanja

»Dogodek je bil zelo pomemben za oblikovanje mreže feminističnih skupin in posameznic na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer nastajala vsaj že od konca sedemdesetih let, se je pa po srečanju leta 1987 okrepila in razširila. Med drugim je bila na srečanju dana pobuda za ustanavljanje SOS telefonov in drugih oblik pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje, in v letih 1988–1990 so feministične skupine odprle SOS telefone v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu.« (Mojca Dobnikar)


Nagrada bodeča neža

Tudi letos smo v sodelovanju s kolektivom Rdeče zore ogranizirale_i izbor za seksistično izjavo leta. Največ vaših glasov je prejela Angelca Likovič. Vabimo vas k branju izjave delovne skupine za bodečo nežo ter ogledu posnetka razglasitve, ki je potekala 7. marca 2017 v Socialnem centru Rog. Na spletni strani bodeče neže že teče zbiranje nominacij za aktualno feministično leto (8. marec 2017 – 8. marec 2018), kjer lahko tudi same_i predlagate izjave, ki si zaslužijo ta nečastni naziv.


Napovednica

 V našem koledarju dogodkov na spol.si smo v letu 2017 najavile_i 349 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi prihodnje leto tako plodno.


Facebook spol.si

 Na FB profilu spol.si lahko dnevno spremljate in komentirate objave drugih medijev. V letu 2017 so bile najbolj odmevne naslednje objave.

December: pevec skupine Aerosmith je skoraj 30 let po hitu “Janie’s Got a Gun” odprl varno hišo za zlorabljene deklice.

November: intervju z sociologinjo Niko Kovač o izkušnjah žensk, ki so se odločile za umetno prekinitev nosečnosti.

Oktober: tekmovalke za Miss Peruja so zavrnile javno predstavljanje telesnih mer in namesto tega delile podatke o nasilju nad ženskami.

September: intervju s publicistom Johnom Summersom o problemih identitetnih politik.

Avgust: kolumna penologa Dragana Petrovca o očaranosti nekaterih novinark nad moškimi, ki v resnici žalijo ženske.

Julij: o dilemi brezdomk med tem ali si bodo privoščile kosilo ali higienske pripomočke za menstruacijo.

Junij: kako so angleški mediji poročali o jugoslovanskih partizankah.

Maj: kako je bil na vrhu NATA sprejet soprog luksemburškega premierja Gauthier Destenay.

April: moški na Nizozemskem so se držali za roke v znak solidarnosti s pretepenim istospolnim parom (#allemannenhandinhand).

Marec: nagrado bodeča neža prejme Angelca Likovič.

Februar: o slabo poznani bolezni žensk endometriozi.

Januar: umetniška akcija reške umetnice Milijane Babić, ki kritizira delovanje RKC.

Voščilo

voscilo

Pismo podpore novinarki Tanji Gobec

Podpisane in podpisani izražamo svojo podporo novinarki RTV Slovenija Tanji Gobec.

Prav je, da smo kritični do javnih osebnosti, med katerimi so nedvomno tudi novinarji in novinarke. Toda plaz komentarjev, podtikanj in obtožb, kakršnega je doživela Tanja Gobec, je po našem prepričanju pretiran ter meji na javni linč, kakršnim smo bili v Sloveniji že nekajkrat priča. Nekateri so pripeljali tudi do tragičnega konca.

Neljubi dogodek, zaradi katerega se je novinarka Tanja Gobec pred kratkim znašla na prizorišču javnega pogroma, jo bo nedvomno tako osebno kot profesionalno globoko zaznamoval. A dejstvo je, da se takšna napaka v sodobnem času lahko zgodi marsikomu. Osebna stiska, zdravstvene težave, vse večji pritiski delodajalca, želja po uspehu in zahteve javnosti po osebnostni in profesionalni popolnosti so elementi, ki močno zaznamujejo posameznike in posameznice v sodobni družbi in pogosto vodijo v situacije, ki jih je težko obvladovati. Gotovo so temu še toliko bolj podvržene tiste osebe, ki želijo svoj poklic opravljati nadpovprečno dobro in resno.

V kolikšni meri lahko takšna napaka zaznamuje osebo na njeni profesionalni poti, je seveda odvisno od poklica, ki ga opravlja, ter zlasti od tega, koliko je ta izpostavljen očem javnosti. Novinarski poklic je gotovo med bolj izpostavljenimi. Opazovalčevo oko pa je pri voditeljicah še bolj pozorno in kritično, pri odpuščanju spodrsljajev in napak pa neizprosnejše, zlasti ko gre za javno televizijo.

Novinarka Tanja Gobec si nikakor ni zaslužila odziva, kakršnega je doživela. Ves čas je delala nadpovprečno dobro, znana je po vestnem, resnem in strokovnem novinarskem delu, do gostov – čeprav neizprosna pri iskanju odgovorov in informacij – pa je vselej tudi korektna. Z vodenjem Odmevov se je spoprijemala več kot uspešno. Nesprejemljivo in skrajno nehumano je, da bi zaradi nekaj trenutkov pozabili na vse njene uspehe ter izničili vso njeno profesionalnost in strokovnost.

Ne zanikamo, da je novinarka naredila napako. Vendar se vsakomur lahko zalomi in prepričani smo, da si vsakdo zasluži še eno priložnost – tudi Tanja Gobec.

 

Dr. Milica Antić Gaber

Dr. Jasna Podreka

Mag. Nataša Briški, urednica Metine liste

Mojca Dobnikar

Miha Marinc

Dr. Damjan Mandelc

Dr. Anja Zalta

Dr. Veronika Tasner

Dr. Suzana Tratnik

Dr. Ana Cergol Paradiž

Mag. Lea Vrečko

Eva Gracanin

Dr. Rozman Sara

Maja Plaz, predsednica društva SOS Telefon

Dr. Roman Kuhar

Neja Blaj Hribar

Katarina Bervar Sternad, predsednica PIC

Sara Pan, novinarka Radia AGORA 105.5

Mag. Jelena Aleksič

Ženski lobi Slovenije (ŽLS)

Dr. Živa Humer

Dr. Maca Jogan

Dr. Majda Hrženjak

Društvo za nenasilno komunikacijo

Katja Zabukovec Kerin

Dr. Barbara Rajgelj

Dr. Tanja Oblak Črnič

Dr. Marta Verginella

Dr. Svetlana Slapšak

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Dr. Alenka Švab

Dr. Aleš Črnič

Dr. Slavko Gaber

Dr. Monika Kalin Golob

Dr. Tina Kogovšek

Erica Schauer

Dr. Iztok Šori

Darja Matjašec

Dr. Živa Kos

Mateja Lapajne

Dr. Metka Mencin Čeplak

Predavanje “Seksualnost in feminizem”

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa in spletni portal spol.si vabita na gostujoče predavanje dr. Sólveig Anne Bóasdóttir s Fakultete za teologijo in religijske študije Reykjavik Univerze v Islandiji z naslovom »Seksualnost in feminizem«. Predavanje bo v sredo, 18. oktobra 2017, ob 18. uri, v kulturnem centru Kult3000 na Metelkovi ulici v Ljubljani.

Vabilo na predavanjeDr. Sólveig Anna Bóasdóttir bo v svojem predavanju posredovala kritični premislek o razmerju med feminizmom in seksualnostjo z ozirom na LGBTI osebe in spolno delo. Z osvetlitvijo distinkcije med dvema zgodovinskima tenzijama feministične misli, tj. seksualno konservativne in seksualno osvobajajoče tradicije, bo izzvala prvo na osnovi njene predpostavke, da je – ali pa bi moral biti – feminizem privilegirana teoretska pozicija za obravnavo seksualnosti.
Z opiranjem na Gayle Rubin, Marcello Althaus-Reid in druge feministke sodobnega časa bo argumentirala, da je seksualnost pomemben element demokratičnega državljanstva, iz česar izhaja, da morata biti vključevanje in nediskriminacija seksualno in spolno marginaliziranih LGBTI oseb spodbujana na najrazličnejše načine. Nadalje bo argumentirala, da bi feministična etika morala ponovno premisliti razumevanje binarnih kategorij in klasifikacij, ki še vedno veljajo za samoumevne v večini njenih diskurzov. Rezultat tovrstnega preoblikovanja – spremenjen pogled feministične etike na seksualnost – bi neposredno vplival na problematiko LGBTI in spolno delo.

PREDAVANJE BO POTEKALO V ANGLEŠKEM JEZIKU.

Dr. Sólveig Anna Bóasdóttir je predavateljica na Fakulteti za teologijo in religijske študije v Reykjaviku Univerze v Islandiji. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem študijam spolov, seksologiji ter krščanski feministični in seksualni etiki.

 

Vabilo uredništva spol.si

V uredništvu spletnega portala spol.si vabimo vse, ki ne pristajate na lokalni in globalni vzpon seksizma, mačizma in populizma, da se pridružite našemu prostovoljskemu kolektivu. Še posebej dobrodošle_i kritične_i avtorice_ji, ki premišljujete družbo z vidikov spola, feminizma, emancipacije in enakih možnosti.

Obenem se zahvaljujemo vsem bralkam_cem, ki nam posredujete vaša opažanja, namige in druge relevantne informacije, ki zadevajo spol in upamo na vašo nadaljnjo podporo.

Kontaktirate nas lahko preko info@spol.si ali Facebooka.

Uredništvo spletnega portala spol.si

Izjava delovne skupine Rdečih zor in spol.si ob razglasitvi letošnje »nagrade« bodeča neža

Spoštovane, spoštovani,

z vašo pomočjo se je bodeča neža zapičila v 28 javnih izjav, med katerimi bomo danes* izbrale in izbrali najbolj seksistično iz obdobja med marcem 2016 in marcem 2017. Kot gotovo veste, je seksizem v javnosti veliko pogostejši, kot bi lahko sodili po številu zbranih izjav. Slednje se kaže predvsem v dejstvu, da jih je prispevala le peščica ljudi, zato vas na tem mestu pozivamo: berite sovražni nam tisk in izpostavite ga neži bodeči. Ima zelo veliko bodic!

Kdor je glasoval že na spletu, ve, da izbira ni lahka: meje med spolnim stereotipiziranjem, prikritim seksizmom in odkritim seksizmom niso vedno jasne, ob glasovanju pa je treba premisliti tudi to, kako vpliven je govorec ali govorka in kako daljnosežne so lahko posledice njegovih ali njenih izjav. Tako »miške« gospoda Boruta Pahorja v primerjavi z nekaterimi drugimi izjavami zvenijo neškodljivo. Toda ali se še spomnite, kako prepričljivo je zvenelo njegovo javno opravičilo za ogovarjanje maturantk z »miškami« leta 2015? In s kakšnim veseljem odtlej nalašč vzbuja pozornost z »miškami« vseh vrst? S tega vidika je predsednikova nespodobnost zelo problematična, kajti če predsednik države lahko seksualno nagovarja komaj polnoletna dekleta, zakaj jih ne bi še kdo – pravzaprav kdorkoli?

Če je seksizem zavit v šalo, je naloga še težja: če jo kritiziraš, tvegaš, da te bodo proglasili za »zafrustirano feministko« brez smisla za humor. A če molčiš, ker je humor najbrž res vedno dvoumen, s tem hočeš nočeš pristaneš na seksizem. Delovna ekipa bodeče neže je prepričana, da za javno širjenje žalitev na podlagi spola ali spolne usmerjenosti ni opravičila, pa naj se govorcu in njegovi publiki zdijo še tako smešne, zato šal nismo vnaprej izvzeli iz kandidatk za objavo. Odločale, odločali smo se od primera do primera, a kot vidite na projekciji za mano, smo bili tudi mi morda kar preveč previdni; objavili smo zelo malo šal.

Naša merila za objavo na spletni strani so sicer zelo jasna. Prvič, izjava mora biti javna. Drugič, izreči jo mora javno znana oseba. Tretjič, avtorstvo izjave mora biti znano. In četrtič, objavljamo samo izjave, o katerih se strinjamo, da so res javne in seksistične, da torej javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi njihove spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza.

Bodeča neža ni namenjena mapiranju in analiziranju vseh vrst seksizma v družbi. Preveč ga je, nas pa premalo. Poleg tega seksistične izjave beležimo prostovoljno. Zato bodeča neža k odgovornosti kliče predvsem javne osebnosti in opozarja na moč njihovega privilegija, da sooblikujejo javno mnenje. A kljub jasnim pravilom se v delovni ekipi nenehno srečujemo z dilemami, katere izjave sprejeti v izbor za nagrado in kako se odzvati na različne oblike seksizma. Na primer, kaj storiti z grafiti, ki so sicer anonimni, a zelo javni in vplivni? Kaj storiti z izjavami, objavljenimi na družbenih medijih, kot sta Facebook in Twitter? Kako uporabnike in lastnice teh medijev pripraviti do odgovornejšega ravnanja? In kaj storiti z izjavami, podpisanimi z vzdevki, če so objavljene na spletnih portalih, ki se obnašajo kot mediji, čeprav kot taki niso registrirani in torej niso zavezani zakonu o medijih, novinarsko etiko pa gladko ignorirajo? Kdo je odgovoren za seksistične oglase podjetij, pod katerimi so podpisane oglaševalske agencije, ki so z oglasom zgolj uresničile naročnikovo željo? In kot že rečeno – kam s šalami?

Zelo pestre so bile tudi naše razprave o izjavah, izrečenih v okoliščinah, o katerih ni konsenza, ali so v domeni zasebnega ali javnega oziroma kdaj iz prve prestopijo v drugo. Najočitnejši primer je izjava Evalda Flisarja, ki je bila zapisana v elektronski komunikaciji s potencialno delojemalko. Ta je e-poštno korespondenco javno objavila, potem ko jo je Flisar pričel spolno nadlegovati. Elektronska pošta običajno velja za zasebno obliko komunikacije, toda ali to še drži, če se dogovarjaš za delo? Ali dejstvo, da je prizadeta stran elektronsko sporočilo javno objavila brez privolitve nadlegovalca, de facto spremeni to sporočilo v nekaj javnega? Mnenja v naši skupini so bila različna. Za objavo smo se določili, ker je bila izjava že pred tem medijsko izpostavljena in ker kaže, kako javno vidna osebnost izkorišča svojo pozicijo moči.

Največ seksističnega govora v javnosti širijo mediji, zato želimo posebej izpostaviti odgovornost njihovih lastnikov, pa tudi urednikov in urednic ter novinarjev in novinark. Poleg tega opažamo, da v nekaterih interesnih medijih, na primer alpinističnih, uporabljajo zelo poseben in živ žargon, ki pa je na žalost tudi zelo seksističen. In ker nimamo časa za preverjanje vseh medijev, zaradi lastnega psihičnega zdravja pa najmanj časa posvetimo prav najbolj problematičnim medijem, izjave, zbrane v letošnjem letu, predstavljajo zgolj kapljo v mlaki seksizma v slovenski javnosti.

Res je, bodeča neža špika prav tako neusmiljeno kot senzacionalizem tistih medijev, ki namesto hujskačev običajno sramotijo kar žrtve sovražnega govora. A če se vam zato zdi, da danes v Rogu trobimo v isti rog kot ti mediji, naj v imenu vseh pobudnikov in pobudnic bodeče neže za zaključek opozoriva na pomembno razliko. Opazili in opazile jo boste v jutrišnjih izdajah časopisov, kjer bo v poročilih o letošnjem dobitniku ali dobitnici bodeče neže veliko privoščljivega opletanja z imeni in citiranja spornih izjav, a niti sledu o našem trudu, da bi spornost izpostavljenih izjav utemeljili in pojasnili tako, da bo še kdo lahko razumel, zakaj je seksizem v javnem govoru nedopusten.

Bodeča neža je v osnovi izobraževalen projekt, namenjen političnemu osveščanju. Četudi nerade vztrajamo pri kazanju s prstom na konkretne govorce in govorke, vse kaže, da je to edina pot do tega, da se bo naslednjič morda kdo le ugriznil v jezik, preden bo v naš skupni javni prostor izpljunil kakšno seksistično – pa čeprav bo to storil samo iz strahu pred bodečo nežo.

 

* Izjava je bila prebrana na razglasitvi bodeče neže v Socialnem centru Rog 7.3.2017.

 

Posnetek razglasitve nagrade bodeča neža

Spol.si v letu 2016

V Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa že dve leti izdajamo spletni portal spol.si, ki je namenjen kritičnim refleksijam družbe z vidika spola. V iztekajočem se letu ste na našem portalu med drugim lahko prebrali:

 

»Čeprav so psevdomedicinski argumenti proti splavu novi, sledijo zelo stari taktiki zastraševanja žensk. Ta taktika računa na vzbujanje občutka krivde, ki ženskam onemogoči ali vsaj oteži svobodno sprejemanje odločitev, saj se svobodno lahko odločamo samo takrat, ko smo ustrezno informirani.«

 

»V Sloveniji pokojninski razkorak dosega 24 % (po podatkih za l. 2012) in to kljub visoki stopnji zaposlenosti žensk za polni delovni čas, v povprečju višji izobrazbi v primerjavi z moškimi in navidezno nizki plačni razpoki.«

 

»Moški, ki se pred spremenljivostjo spolne identitete zatekajo v mehanične delavnice in druga oporišča moškosti (če govorimo o delavskem razredu, so to večinoma gostilne, garaže in lovske koče), se že pregovorno obkrožajo s koledarji golih žensk; kakor da jim pussy na steni zagotavlja, da bodo pusiji in možače ostali zunaj.«

 

Spol.si skupaj s kolektivom Rdeče zore vsako leto ob 8. marcu podeli antinagrado za seksistično izjavo leta. Letos sta Bodečo Nežo prejela Borut Pahor in Rosvita Pesek. Vabimo vas, da si preberete aktualne nominacije in tudi sami predlagate izjave, ki si zaslužijo ta nečastni naziv.

 

Na našem FB profilu lahko dnevno spremljate objave drugih medijev iz Slovenije in drugih držav o najaktualnejših razpravah o spolu.

 

V letu 2016 smo v našem koledarju najavili več kot dvesto dogodkov, povezanih s tematiko spola.

 

V času našega delovanja se je potreba po mediju, kot je spol.si, le še okrepila, saj smo priča širjenju populistične retorike, ki zavrača enakost in raznolikost, normalizira seksizem in ogroža pridobljene pravice. Naša vizija je drugačna: prizadevamo si za odprto, strpno in solidarno družbo.

Vabimo vas, da se pridružite našim prizadevanjem in portal spol.si podprete z donacijo. Zbrana sredstva bomo namenili delovanju portala, ki ga uredništvo ustvarja izključno na prostovoljni osnovi. V letu 2017 želimo k sodelovanju pretegniti nove avtorice_je in njihovo delo vsaj simbolično nagraditi. Brez vaše podpore tega cilja žal ne bomo mogli uresničiti. Vse informacije o izvedbi donacije lahko najdete na tej povezavi.

 

Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo ter vam želimo srečno in uspešno novo leto!

 

Uredniški odbor spol.si: Ana Cergol Paradiž (odgovorna urednica), Neja Blaj Hribar, Mojca Frelih, Tea Hvala, Ana Grobler, Miha Marinč, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori (predsednik Društva Vita Activa).

 

KULTURA STRAHU

V preteklem tednu je Zavod Živ!m s predvajanjem videa »Čudež življenja« na Prešernovem trgu v Ljubljani vznemiril javnost in – pomembneje – poskušal ustrahovati ženske. Nekatere mu je uspelo raniti.

Zavod na svoji spletni strani trdi, da »aktivno gradi kulturo življenja«, s čimer najbrž prevaja izraz »pro-life«, ki ga v ZDA zase uporabljajo nasprotniki splava. Toda z vidika žensk, ki so iz različnih razlogov postavljene pred izredno težko odločitev, ali naj nosečnost prekinejo ali ne, Zavod Živ!m aktivno širi predvsem kulturo strahu. Kdor želi drugim omejiti (ustavno zagotovljeno!) možnost izbire, ne more biti za karkoli, še najmanj za »življenje«; lahko je samo proti oziroma »anti-choice«.

Vznemirjenje je upravičeno. Video, ki se je vrtel na pročelju frančiškanske cerkve, je namreč podprla Slovenska škofovska konferenca z izjavo, da se tudi sama zavzema za »ničelno toleranco do nasilja do nerojenih otrok«. Ob lansiranju čustveno manipulativnega izraza »nerojeni otroci«, s katerim želijo cerkev in konservativni katoliški aktivisti in aktivistke zamenjati nevtralni izraz človeški zarodek ali embrio, se sprašujemo, zakaj se nikoli ne angažirajo v boju proti veliko pogostejšemu nasilju nad (rojenimi) otroki, ženskami in marginaliziranimi skupinami ljudi. Le zakaj hoče cerkev (znova in znova) strahovati ženske in jih pri tem mimogrede še reducirati na maternice?

Zavod Živ!m v svojem širjenju katoliške propagande proti ustavno zagotovljeni pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ni osamljen. Tu je še Zavod Božji otroci, znan po svojih rednih molitvah »40 dni za življenje« oziroma #40 dnevnem nadlegovanju žensk pred Ginekološko kliniko v Ljubljani. Posebno dejavne pa so organizacije proti izbiri na spletu. Tako dejavne, da se, ko v slovenski Google vtipkaš geslo »splav«, med prvimi zadetki zvrstijo izključno organizacije proti splavu, ki so katoliške in naklonjene slovenski RKC. Ker so tovrstni spletni portali kakovostno izdelani, je očitno, da so vložki financerjev v spletno komuniciranje veliki. Vprašanje, kdo financira katoliško propagando proti reproduktivnim pravicam žensk, žal še ni raziskano.

Na tem mestu opozarjamo na drugi problem – na nedopustno potvarjanje medicinskega diskurza in prirejanje medicinskih ugotovitev, ki se v argumentaciji cerkve in omenjenih zavodov pojavljata vse pogosteje. Cerkev je po jeziku znanosti segla v trenutku, ko je ugotovila, da ji s kampanjo proti možnosti umetne prekinitve nosečnosti javnosti ne bo uspelo prepričati, če se bo sklicevala le na teološke argumente o svetosti življenja. Naj dodamo, da je dogma o svetosti življenja dokaj nova – rimskokatoliška cerkev jo je dokončno sprejela šele v 19. stoletju, danes pa se izraža v stališču, da je abortus enako moralno sporen kot umor. To pojasni, od kod spletnemu portalu Zavoda za družino in kulturo življenja, znanega kot 24Kul.si, ideja, da so zagovornice reproduktivnih pravic (in slovenske ustave) »morilke«. Toda takšni zdrsi so redki. Konservativni katoliški aktivisti in aktivistke v Sloveniji danes raje uporabljajo prijaznejšo retoriko o »kulturi življenja«, pri čemer se javno sprenevedajo, da niso proti pravici do prekinitve nosečnosti, temveč »le« častijo očetovstvo, materinstvo in (heteronormativno) družino.

Da bi prepričali javnost, še posebno ženski del javnosti, se zatekajo k psevdoznanstvenim in psevdomedicinskim argumentom. Umetno prekinitev nosečnosti tako opisujejo kot krvavo in nevarno. Dejstvo je, da splav – tako kot številni drugi medicinski posegi – pomeni določeno tveganje, vendar zanemarljivo majhno, sploh v zelo zgodnji nosečnosti. Tudi zapleti po splavu so redkejši od zapletov ob porodu in po njem.[1] Veliko se piše tudi o duševni motnji, t. i. postabortivnem stresu (PAS), ki ga je večina raziskav ovrgla kot izmišljotino.[2] Učinek fabriciranja najverjetneje neobstoječih psiholoških bolezni lahko ženski, ki je splavila, umetno vzbudi občutek nelagodja in krivde: če ne občuti simptomov, ki naj bi spremljali PAS, če torej pričakuje nelagodje, a ga ne doživi, se lahko začne spraševati, kaj je z njo narobe. Nekatere spletne strani, ki nasprotujejo pravici do izbire, pišejo celo o korelaciji med splavom in rakom dojke, čeprav so rezultati raziskav o tej korelaciji za zdaj protislovni.[3] Žensk torej od prekinitve nosečnosti ne poskušajo odvrniti z apeliranjem na njihovo versko prepričanje, temveč z vzbujanjem strahu pred samim posegom.

Čeprav so psevdomedicinski argumenti proti splavu novi, sledijo zelo stari taktiki zastraševanja žensk. Ta taktika računa na vzbujanje občutka krivde, ki ženskam onemogoči ali vsaj oteži svobodno sprejemanje odločitev, saj se svobodno lahko odločamo samo takrat, ko smo ustrezno informirani. Zato ponavljamo, da cerkev in katoliški zavodi, ki nasprotujejo prekinitvi nosečnosti, ne širijo kulture življenja, temveč s svojimi pozivi h krčenju reproduktivnih pravic in možnosti širijo kulturo strahu.

_____________________________________________

[1] »Na svetovni ravni so težave v zvezi z reproduktivnim zdravjem glavni vzrok obolevnosti in smrti žensk v rodni dobi. Vsako leto zaradi vzrokov, povezanih z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem (tj. maternalne umrljivosti), umre 287.000 žensk. Glavne vzroke maternalnih smrti, kot so krvavitve, infekcije, splave, visok krvni tlak in zaustavljen porod, je v veliki meri mogoče preprečiti ali zdraviti z ustrezno nego in zdravili. Zato je največ maternalnih smrti med mladimi in revnimi ženskami v slabem socialnem položaju, ki nimajo dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe. … Vsaka sedma ženska doživi pri porodu življenjsko nevarne zaplete, velik delež žensk pa nima niti osnovne zdravstvene oskrbe, ki bi jim rešila življenje in zagotovila preživetje njihovim novorojenčkom. Na vsakih 100.000 živorojenih otrok v svetu letno umre približno 200 mater. … V Sloveniji je bilo … v obdobju 2004–2008 zabeleženih 11 maternalnih smrti ali 11,4 na 100.000 živorojenih otrok; maternalna smrt je torej redek pojav. V zadnjem desetletju prevladujejo težje preprečljive, kasne maternalne smrti, ki so v veliki meri odvisne od osveščenosti in socialno-ekonomskega položaja žensk in dostopa do zdravstvene oskrbe. … V državah v razvoju … vsako leto opravijo 19 milijonov splavov (od tega tri milijone pri ženskah, starih 15–19 let), za posledicami katerih umre 47.000 žensk, na milijone pa jih ima kasneje zaradi zapletov pri splavu zdravstvene težave.« V Sloveniji je bilo leta 2010 »opravljenih nekaj več kot 4.300 splavov, od tega 8 % po desetem tednu nosečnosti. Število splavov na 1.000 žensk v rodni dobi od leta 1982 v Sloveniji upada, zadnja maternalna smrt kot posledica dovoljenega splava pa je bila zabeležena leta 1986.« Vir: Barica Razpotnik, Svetovni dan prebivalstva 2012, Statistični urad RS, http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4835 (13. 10. 2016).

[2] Linda Gordon, The Moral Property of Women: A History of Birth Control Politics in America, University of Illinois Press, Champaign, 2007.

[3] V zadnjih dveh desetletjih je veliko zanimanje zbudilo vprašanje o morebitnem prispevku spontanega, predvsem pa umetnega splava k ogroženosti z rakom dojk, vendar o tem še ni dokončnega soglasja. Nekatere študije so pokazale, da umetni ali spontani ali obe vrsti splava povečata nevarnost za raka dojk, nekatere, da jo zmanjšata, ponekod, da nimajo nobenega vpliva, spet drugje, da je za raka dojk pomemben le splav pred prvim porodom (Robertson et al., 2001). Vir: Pacientke z rakom dojk – trendi in novosti. 40. strokovni seminar, Ljubljana, 7. junij 2013, ur. Miladinka Matković, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana, 2013.

Kolektivni molk in vsiljena pozaba: zgodovina žensk in evgenike

Na kakšne načine oblastne strukture upravljajo in nadzorujejo človeška življenja? Zakaj in kako vsiljujejo revizionistično sliko ali nasploh pozabo o izkušnjah določene skupine ljudi? Kako producirajo kolektivni molk o nadzorovanju in nasilju nad t. i. manjvrednimi ljudmi? Kako se to dogaja na presečiščih spola, razreda, rase idr? In končno, kako lahko razkrijemo kolektivni molk in postanemo glasne_i?

Zato vas vabimo k predstavitvi in pogovoru o dveh nedavno izdanih delih, Ženske ali molčanja zgodovine dr. Michelle Perrot v prevodu dr. Taje Kramberger in Evgenika na Slovenskem dr. Ane Cergol Paradiž.

Dogodek bo potekal v petek, 27. maja 2016, ob 18. uri v Živku Skvotcu v Tovarni Rog (prva stavba po vhodu v Rog levo, prvo nadstropje).

Ženske ali molčanja zgodovine (Založba KUD Pólice Dubove, 2016) je monumentalno delo doktorice Michelle Perrot, francoske zgodovinarke, pionirske raziskovalke zgodovine žensk in zaslužne profesorice na Univerzi Pariz VII-Denis-Diderot. V knjigi je izrisana zgodovina žensk 19. in zgodnjega 20. stoletja pretežno v frankofonem prostoru skozi prizmo dela, državljanstva in participacije v javnem ter zasebnem prostoru. Knjigo bo predstavila prevajalka in soavtorica spremne besede dr. Taja Kramberger.

Evgenika na Slovenskem (Založba Sophia, 2016) je avtorska monografija dr. Ane Cergol Paradiž. Študija je obsežna analiza evgenike v prvi polovici 20. stoletja v slovenskem oz. takratnem jugoslovanskem prostoru. Evgenika je psevdoznanost o metodah za doseganje »dobrega« potomstva in nadzora nad reprodukcijo t. i. manjvrednih ljudi. V knjigi je podana analiza stigme manjvrednosti skozi prizmo spola, razreda, rase in naroda, dednosti in genetike. Knjigo bo predstavila avtorica dr. Ana Cergol Paradiž.

Dr. Taja Kramberger je doktorica zgodovine in zgodovinske antropologije, univerzitetna učiteljica in raziskovalka, urednica, pesnica, esejistka, prevajalka. Objavila je prek 20 knjig izvirne literature in prevodov, 4 znanstvene monografije ter prek 250 člankov in drugih besedil. Po dvajsetih letih intenzivnih javnih akademskih, literarnih in družbenih angažmajev v slovenskem prostoru, po nelegalni kadrovski čistki leta 2010 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in nadaljnjih pritiskih od leta 2012 živi ter ustvarja v Franciji.

Dr. Ana Cergol Paradiž je doktorica zgodovine, raziskovalka v sklopu več projektov na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in urednica spletnega portala spol.si. Je soavtorica razstave »1914 – Položaj žensk na predvečer vojne«. Od leta 2010 je članica delovne skupine History of race and eugenics na Oxford Brookes University. Izsek iz njenega več kot desetletnega raziskovalnega dela na področju evgenike je bil objavljen kot prispevek v knjigi The History of East-Central European Eugenics, 1900–1945: Sources and Commentaries (ur. Marius Turda, 2015, Bloomsbury). Ukvarja se z zgodovino žensk, telesa in znanosti, z demografsko zgodovino in socialno zgodovino medicine.

Po predstavitvah knjig sledi pogovor.

Vabljene_i!

Dogodek soorganizirajo Živko Skvotec, KUD Pólice Dubove, Založba Sophia, Lezbično-feministična univerza, kolektiv Rdeče zore in spol.si.
Dogodek poteka v neizpodbitno podporo za ohranitev Tovarne Rog

Kazenska ovadba – sovražni govor proti zagovornicam_kom 55. člena Ustave RS

Objavljamo sporočilo za medije posameznic_kov, ki so vložile_i kazensko ovadbo proti avtorju besedila »Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov!«, direktorju Zavoda za družino in kulturo življenja Tadeju Strehovcu in zavodu, ki je lastnik spletne strani www.24kul.si, kjer je bil članek objavljen.

Sporočilo za medije

 

Že vrsto let so zagovornice_ki človekovih pravic soočamo s sovražnim govorom na spletni strani www.24kul.si. Vsak odziv na neprimernost tovrstnega pisanja je označen za napad na svobodo govora drugače mislečih. Spodaj podpisene_i sprejemamo dejstvo, da v demokratičnih družbah obstaja množica različnih stališč, ki si med seboj lahko tudi nasprotujejo. Ostro pa nasprotujemo izražanju nasprotnih mnenj na način, ki ustrahuje in širi nestrpnost do posameznic_kov in skupin, ki prevprašujejo trenutno stanje v družbi.

Dne 16. 2. 2016 je bil na spletni strani www.24kul.si objavljeno besedilo z naslovom »Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov!«. V njem smo zagovornice_ke spoštovanja 55. člena Ustave RS, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, označene_i za zgovornice ubijanja otrok. Skupina 15 posameznic_kov nas je prepričanih, da besedilo javno spodbuja k sovraštvu, nasilju in neenakopravnosti, zato smo 16. 5. 2016 proti avtorju besedila s psevdonimom Tine Belin, direktorju Zavoda za družino in kulturo življenja Tadeju Strehovcu in samemu zavodu, ki je lastnik spletne strani www.24kul.si, podale_i kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja po javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. člena Kazenskega zakonika. Ovadeni pa so z besedilom, po našem prepričanju, napadli politično in etično prepričanje oseb, ki se zavzamemo za spoštovanje 55. člena Ustave RS.

V besedilu na spletni strani www.24kul.si je med drugim navedeno, da smo podpisnice_ki omenjene pobude »zahtevali, da vlada zaščiti postopke za ubijanje nerojenih otrok!?«. Besedilo torej prikazuje legitimno izražanje političnega in etičnega prepričanja kot izražanje želje za umor.

V besedilu je za zagovornice_ke 55. člena Ustave RS navedeno, da smo »radikalni aktivisti, ki se zavzemajo za brezplačne kirurške splave nerojenih žensk, homoseksualcev in lezbijk ter za izumiranje slovenskega naroda in kulture«, s čimer besedilo implicira, da je od ravnanj zagovornic_kov, odvisen obstoj slovenskega naroda oziroma njegovo izumrtje. Zagovornice_ki smo prikazane_i kot del človeku nevarne tajne organizacije, ki je kot taka nevarna in kolaborira z državnimi organi, vse v želji po uničenju slovenskega naroda.

Nadalje besedilo zagovornice_ke 55. člena Ustave RS označuje za odgovorne_i za »kulturo smrti, ki je destruktivna in katastrofa tako za nerojene otroke, ki so ubiti na operacijskih mizah, matere in očete, ki trpijo zaradi postabortivnega sindroma ter slovensko družbo, ki ima eno najnižjih rodnosti v svetu.« Zavzemanje za uresničevanje ustavne pravice do svobodnega rojstva otrok je torej prikazano kot zavzemanje za ubijanje otrok na operacijskih mizah. Zagovornice_ki pa smo označene tudi kot krivci za duševne težave ljudi, ki se odločijo za splav.

Ovaditelji_ce torej sprejemamo dejstvo, da v demokratičnih družbah obstaja množica različnih stališč, ki si med seboj lahko tudi nasprotujejo. Ostro pa nasprotujemo izražanju nasprotnih mnenj na način, ki ustrahuje in širi nestrpnost na podlagi političnega in etičnega prepričanja. Želimo si živeti v družbi, kjer je pravica o svobodnem odločanju o rojstvu otrok jasno udejanjena tako, da imajo vse osebe varen dostop do kontracepcije in splava brez strahu pred stigmatizacijo.

 

Anamarija Sobočan, Andreja Hočevar, Anja Koletnik, Eva Gračanin, Heidi Pungartnik, Jasna Mažgon, Katja Sešek, Mateja Capek, Metka Mencin Čeplak, Mitja Blažič, Mojca Kovač Šebart, Petra Peterka, Tanja Rener, Tina Mahkota, Tiva Vlaj.

 

 

Ozadje

 

Besedilo »Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov!« avtorja s psevdonimom Tine Belin je bilo na www.24kul.si objavljeno po tem, ko je 15. 2. 2016 skupina 165 posameznic_kov in 14 organizacij na predsednika RS, predsednika Vlade RS in preostale relevantne institucije poslala javno pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk. Pobuda se nanaša na shode pred Ginekološko kliniko v Ljubljani, ki jih je organiziral Zavod Božji otroci, na katerih so molili »za življenje – za prenehanje splava v ljubljanski bolnici«. V pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk pa je med drugim zapisano:

»Vsakdo ima pravico do svobode izražanja, vendar gre v tem primeru za način izražanja, ki nesorazmerno posega v človekove pravice drugih oseb, zlasti v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, do varstva zasebnosti. Udeleženke in udeleženci shodov pred Ginekološko kliniko izrabljajo verska čustva ljudi in izvajajo politični pritisk na zdravnike in drugo zdravstveno osebje pa tudi na ženske, ki jih domnevno poskušajo zaščititi.«

Nekatere posameznice_ki, ki smo podpisale_i pobudo, in so naša imena zato zapisana tudi v omenjenem besedilu na spletni strani www.24kul.si, smo odgovorne za nastanek in objavo besedila prijavile_i policiji takoj po objavi, in sicer med 19. 2. in 20. 2. 2016. Samo eno od prijaviteljev_ic so s Policijske postaje Vič 2. 3. 2016 obvestili, da gre v prijavi po njihovi oceni za kaznivo dejanje po 159. členu Kazenskega zakonika – razžalitev in da se po 168. členu pregon za to kaznivo dejanje začne na zasebno tožbo.

Ker menimo, da svoboda govora ni nad človekovo pravico do človekovega dostojanstva, in ker ne želimo, da se sovraštvo in nestrpnost do oseb, ki zagovarjamo 55. člen Ustave RS, razpihujeta še naprej, smo 16. 5. 2016 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podale_i kazensko ovadbo.