Komentar delovne ekipe bodeče neže (Rdeče zore in spol.si) na odprto pismo podpornikov dr. Ščuke iz Dnevnika z dne 14. 3. 2019

V spletnem glasovanju bodeče neže je letos od 26. 2. do vključno 4. 3. 2019 sodelovalo 1.119 ljudi, ki so med 28 izjavami v finale uvrstile_i izjavo pediatra in psihoterapevta Viljema Ščuke, izjavo imitatorja in radijskega novinarja Jureta Mastnaka, izjavo novinarja Jaka Lopatiča, izjavo prevajalca in pisatelja Branka Gradišnika ter izjavo pisateljice in publicistke Milene Miklavčič. Na samem dogodku razglasitve je publika z 69 glasovi (od skupno 91) izglasovala izjavo Viljema Ščuke: »Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …« Več na: https://spol.si/blog/2019/03/16/bodeco-nezo-20182019-prejme-viljem-scuka/. 

Dr. Viljem Ščuka se na javno pismo (julij 2018) Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi zoper njegove izjave za Svet 24.si ni odzval. Prav tako ni komentiral spletne objave Slovenske krovne zveze za psihoterapijo – SKZP, ki se je ravno tako distancirala od njegove izjave in jo označila za »strokovno in etično nesprejemljivo«. Po razglasitvi bodeče neže, 6. marca 2019, pa je za oddajo 24ur na POP TV povedal, da njegova izjava »ni bila vzeta iz konteksta ali napačno razumljena. Tako je njegovo mnenje«.

Trinajst podpisnikov odprtega pisma, ki smo ga lahko le delno prebrale_i v objavi Dnevnika 14. marca, pravi, da je podarjena bodeča neža javni napad na »strokovnjaka, ki si zaradi svojega vseživljenjskega humanega in strokovnega delovanja zasluži globoko spoštovanje« in je »posledica nepoznavanja dela Vilija Ščuke«. 

Me_i na tej točki odgovarjamo, da namen podeljevanja bodeče neže ni diskreditacija oseb in njihovega preteklega (strokovnega) dela, marveč gre za neposreden odziv izključno na sporne izjave, ki izražajo seksizem. Naš namen je opozarjati na seksizme v javnem diskurzu, jih problematizirati in nasprotovati normalizaciji tovrstnega seksističnega diskurza, spodbujati kritično ozaveščenost in aktivno participirati pri prepoznavanju seksizma oziroma seksizmov. Javne osebe imajo privilegij in družbeno moč, da soustvarjajo javno mnenje, od strokovnjakov (v prosveti, zdravstvu, pravu …) pa pričakujemo strokovnost, etičnost in odgovornost. V to kategorijo spada tudi dr. Ščuka, za katerega bi si želele_i, da bi pri obravnavi spolnega nasilja (mladostnikov_ic) uporabljal strokovnost in senzibiliziran pristop, ne pa prelagal krivdo spolnega nasilja na (mladoletne) žrtve in jih tako sekundarno viktimiziral.

V zadnjih mesecih prihajajo na plan afere v zvezi s spolnim nasiljem (afera na OŠ Prule, razsodba koprskega sodišča, kjer spolni napadalec ni bil spoznan za krivega posilstva zoper spečo žrtev, otipavanje mladoletnice s strani družinskega zdravnika, spolni napad mariborskega zobozdravnika na pacientki itd.), napovedana je tudi sprememba kazenskega zakonika na področju spolnega nasilja iz »modela prisile« v »model soglasja« (tj. »da je da in ne je ne«). Žrtvam spolnega nasilja, ki so največkrat ženske, je v prvi vrsti treba verjeti, hkrati pa morajo biti v nadaljnjih pravnih postopkih obdane s profesionalnim kadrom. Pogosto so namreč žrtve predsodkov (ali so se dovolj jasno upirale, kako so bile oblečene, ali so bile pod vplivom psihoaktivnih substanc ipd.). Spolna ravnanja, ki se zgodijo brez soglasja, je treba inkriminirati, v družbi pa se je treba znebiti starih patriarhalnih vzorcev in prepričanj, da mora biti ženska v heteroseksualnem odnosu podrejena moškemu, ter reflektirati in omejiti medijsko pojavnost »strokovnjakov«, ki idealizirajo patriarhalna razmerja ter posledično opravičujejo in legitimirajo konservativna prepričanja in dejanja tistih, ki ne le verjamejo, ampak se tudi vedejo problematično in celo nasilno. Če želimo živeti v odprti družbi strpnih in odgovornih posameznic_kov, je tu nadvse pomembna vzgoja in socializacija otrok. Če je bil namen Ščukovega projekta »Brez megle v glavi« to, da otroci postanejo razmišljujoče osebnosti, ki bodo kritični do družbe in tudi do sebe, je eden od pomembnih naukov tudi ta, da moramo skrbeti za dobrobit otrok in da je za spolno nasilje odgovoren_na povzročitelj_ica in ne žrtev. 

Bodečo nežo 2018/2019 prejme Viljem Ščuka

V torek, 6. marca 2018, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Obiskovalke_ci so seksistično izjavo leta izbirale_i med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje.

V spletnem glasovanju je letos sodelovalo 1.119 ljudi, ki so v finale uvrstili tudi Jureta Mastnaka, novinarja Jaka Lopatiča, prevajalca in pisatelja Branka Gradišnika ter pisateljico in publicistko Mileno Miklavčič.

Več o izjavah: https://spol.si/blog/2019/03/06/2469/.

Bodeča neža sezone 2018/2019 je z 69 glasovi (od skupno 91) pripadla Viljemu Ščuki, pediatru in psihoterapevtu, za izjavo:

»Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …«,

podano v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si dne 29. 6. 2018.

Utemeljitev: Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve.

Odziv Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi, ki so se na izjavo odzvali z javnim pismom (11. 7. 2018), iz katerega navajamo: »Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.«

Izjavo Ščuke, ki sam izjave ne zanika, je zavrnila tudi Slovenska krovna zveza za psihoterapijo – SKZP, ki je dne 25. 7. 2018 na svojem FB profilu zapisala: »Ta izjava, ki je g. Ščuka ni demantiral, je za nas strokovno in etično nesprejemljiva, zato jo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo zavračamo. Strinjamo se s skupnim odzivom Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga v celoti podpiramo.« (Tomaž Flajs, predsednik SKZP)

Vabilo na raglasitev bodeče neže

Spletno glasovanje je za seksistično izjavo leta je potekalo med 26. 2. 2019 in 4. 3. 2019. Udeležilo se ga je 1.191 ljudi. Spodaj je seznam petih izjav, ki jih je javnost označila za najbolj seksistične, skupaj z utemeljitvami. Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v SC Rog na Trubarjevi 72 v Ljubljani, v sredo 6. 3. 2019 ob 21. uri v ovkiru 20. festival rdeče zore. Vljudno vabljene_i na razglasitev!

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

1.

Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh….

Viljem Ščuka, pediater in psihoterapevt v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si (29. 6. 2018)

Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve. 

Utemeljitev Iz pisma DNK: Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.

2.

Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.

Jure Mastnak, imitator in radijski novinar na Twitterju (izvorna izjava izbrisana); Demokracija:  Poglejte grožnjo Jureta Mastnaka iz RTV Slovenija Normi Korošec na Twitterju: »Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.« (2. 3. 2018)

Utemeljitev: Izjava izraža nasilen seksizem, v katerem je političarka Norma Korošec zgolj predmet najbolj grobega ponižanja ženske s strani moških. Gre za eskpliciten namig na agresivno posilstvo, povezano z obljubo bolečine (“brutalno”) in hkrati za izražanje superiornega odnosa moških do ženske spolnosti kot področja kaznovanja in prevlade (“jst bi njo”). Poleg tega politične ali ideološke polemike in nestrinjanja ne morejo biti izgovor za poniževanje žensk, grožnje z nasiljem in posilstvom. Hkrati je izjava implicitna grožnja vsem ženskam, ki želijo nastopati v javnosti, saj če jo sprejmemo kot šalo, je lahko naslednji dan tarča “šale” tudi druga ženska.

3.

Ali sem prav slišala, da imate bolj v čislih nas ženske?

Itak. Na osnovni zdravstveni ravni pa še sploh. Tu se izraža skrb za drugega, in ženske so ne glede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke, kot bitja voljna pomagati in skrbeti. Moškim je mar za ideje in orožje, ženskam za čustva in ljudi. Mlajša hči Ana študira socialno delo – ko se je vpisovala, sem videl v vrsti sto deklet in enega samega fanta (zato pa se reče »blažen med ženami«). Gre za materialno nehvaležen in delovno obremenjujoč poklic – zato gredo vanj ženske. Na specialistični ravni imam pa kar rad tudi zdravnike, kajti ta raven zahteva tudi nekaj shizoidne racionalnosti, pa četudi brezosebne, in pod kirurškim nožem, recimo, je morda boljše, če ga drži odločna moška roka.

Branko Gradišnik, pisatelj, kolumnist in prevajalec v članku »Ženske so neglede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke in skrbnice«, OnaPlus (7. 2. 2019)

Utemeljitev: Gre za nizanje spolnih stereotipov, na podlagi katerih avtor izjave vzpostavlja vrednostne sodbe o značilnostih posameznega spola. Skratka, ponavlja delitev na prirojeno žensko in moško naravo, kot da ne bi bile_i vse_i vzgojene_i v družbi, pri čemer naj bi bila za ženske rezervirana družbeno manj ugledna in slabše plačana dela. Stara, poznana šovinistična klasika.

4.

– Večkrat sem se pogovarjal s trenerji ženskih smučarskih skakalk in so mi dejali, da je šest deklet težko nadzirati, ker ima vsaka svoje potrebe. Kako je v košarki, kjer jih imate vsaj dvakrat več?

– Morda uporabljajo ženske čare, da bi vas poskušale oviti okoli prsta?

– Ali kaj vpliva menstrualno obdobje, ki ga imajo dekleta?

– Ali morate kaj paziti, da ne pohvalite kakšno preveč, ker se lahko pri kateri vklopi zavist?

– Ali mlada dekleta veliko govorijo o Luki Dončiću?

Jaka Lopatič, novinar spletnega portala Siol v članku »Žensko košarko povzdignil in ji postavil trdne temelje«, Siol (15. 12. 2018)

Utemeljitev: Celotna naravnanost zastavljenih vprašanj v intervjuju, ki jih je navedeni novinar postavljal trenerju ženske košarkarske reprezentance Damirju Grgiću, je prežeta s seksizmom. Šolski primer šovinističnega podcenjevanja ženske košarke in žensk v športu nasploh.

5.

Kaj pa moški danes, kakšne težave imajo? 

Zdi se mi, da so potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske, vsaj pri nas, zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili že iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali. Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo.

Milena Miklavčič, pisateljica in pubicstka (in Helena Kocmur, novinarka Dela) v prispevku »Čez 50 let bo klasični moški izginil«, NeDelo (6. 1. 2019)

Utemeljitev: Ga. Miklavčič predstavi žensko emancipacijo kot grožnjo “naravnemu” redu, kjer je hierarhija med moškim in žensko jasno začrtana in predstavlja neko normalno ravnovesje. Rdečo nit intervjuja predstavlja nostalgija za stereotipnimi spolnimi vlogami in utopično preteklostjo, ko je bil moški “pravi moški” in ženska “prava ženska”. Novinarka jasno črta to rdečo nit z vprašanji, ki že sama napeljujejo na stereotipne zaključke.

 

Pričelo se je glasovanje za bodečo nežo 2018-2019

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujemo bodečo nežo za seksistično izjavo leta.

Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Za bodečo nežo 2018-2019 je nominiranih 28 izjav, ki so jih posameznice_ki prijavile_i preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji.

O tem, katere izjave najbolj očitno pozivajo k diskriminaciji, bo javnost lahko glasovala na spletni strani http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje od 26. 2. do vključno 4. 3. 2019. 

O končni_em zmagovalki_cu bo odločalo občinstvo na razglasitvi bodeče neže 2018-2019 v  SC Rog, v Ljubljani, 6. marca 2019 ob 21.00. Vabljene_i!

***

V iztekajočem se feminističnem letu, ki teče z osmim marcem, so med odgovornimi za širjenje seksizma ponovno prednjačile_i novinarke_ji oz. medijske_i sodelavci_ke, ki bodisi same_i nastopajo kot avtorice_ji seksističnih izjav bodisi le te nekritično širijo skozi izjave svojih intervjuvank_cev. Sicer so v vlogi avtorjev_ic seksističnih izjav izstopali še psihologi in zdravstveni delavci, na seznamu pa sta se znašla popularni glasbenik in celo nekdanja varuhinja človekovih pravic.

Rdečo nit, ki smo jo razbrale_i iz diskurza nominiranih izjava feministične sezone 2018/19, je krojilo predvsem objokovanje nad izgubljenimi patriarhalnimi razmerji, tradicionalnimi spolnimi vlogami in “pravo” moškostjo ter kazanje s prstom na feminizem in ženske “matere in uničevalke moških” kot tiste, ki so zakrivile obstoječe stanje. V skupini bodeče neže upamo, da bo rezultat teh “spoznanj” več vključevanja moških v skrb za otroke in njihovo vzgojo.

Komentar uredništva na Možinov intervju z dr. Andrejem Perkom na SLO 1

V nedeljo, 13.1. 2019, smo bili na nacionalni televiziji priča pogovoru z dr. Andrejem Perkom, ki ga je voditelj oddaje Jože Možina predstavil kot strokovnjaka za področja, na katerih dr. Perko po nobenih kriterijih ne izkazuje strokovnosti. Govor je bil o (tradicionalni) moškosti, pri razlagi katere je bil kot prvotni vir naveden pravnik B. M. Zupančič, spomnimo, lanskoletni dobitnik antinagrade bodeča neža in znan po svojih populističnih in negativno nastrojenih stališčih do feminizma. Slišati je bilo strah vzbujajoče in ponižujoče trditve o»zaroti, s katero hočejo feministke moške izločit iz družbenega življenja«; o »ženskah, ki nimajo enake možnosti moralne presoje kot moški«, pa vseeno dosegajo »feminizacijo poklicev«, zaradi »izključitve fantov v vrtcu in osnovni šoli«, ker so ti »testosteronska bitja«, o tem, da so se »uspešne, samske ženske pripravljene odreči svoji karieri, vsemu, kar imajo zato, da pridobijo (»ta’ pravga«) moškega partnerja«; omenja se še »teorija spolov«, kar je dikcija, značilna za populistična in homofobno nastrojena stališča.

Obenem v tej prosti obravnavi spola in spolnosti v oddaji ni bilo zaslediti kontekstualizacije problematike; ne zgodovinske (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbene (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli) in ne kulturne (androcentričnost, patriarhalnost), ki bi jo bilo mogoče označiti za strokovno. Po drugi strani je Ameriška zveza za psihologijo ugotovila, da je – v pogovoru čislana – tradicionalna moškost, ki v skladu s patriarhalno ideologijo dečkom in moškim onemogoča polno izražanje čustev, škodljiva in v skladu s tem podala strokovne smernice na področju psihološkega dela z dečki in moškimi. O ozki definiciji moškosti govori tudi dokumentarec »The Mask You Live In« (2015), ki ga predvajamo v sklopu projekta Medijski spol. Raziskave kažejo, da so fantje v ZDA v primerjavi z dekleti veliko prej diagnosticirani z vedenjskimi motnjami, večkrat izključeni iz šole, bolj podvrženi kriminalnim dejanjem, zasvojenostim in/ali samomorilnosti, kar stokovnjaki povezujejo ravno s pogojevanjem življenja moških po tradicionalnih merilih moškosti.

Nasploh menimo, da je dobrodošlo na nacionalni televiziji načenjati tovrstne pogovore. A za obravnavo teh tematik je zelo pomembna izbira sogovorcev in sogovork. Ta oddaja je bila žaljiva do moških, žensk, istospolno usmerjenih in tistih, ki svoje spolne identitete ne morejo osmisliti znotraj binarne delitve spolov na moške in ženske. Čas bi bil, da bi televizija povabila več gostov, ki si drznejo biti drugačni in nam lahko ob tem izdajo skrivnost, ki je ostala Perku nedoumljiva: kako se ob tem ne počutijo nič manj možato. 

 

 

Pismo podpore osebam z izkušnjo posilstva, ki doživljajo poniževanje v sodnih postopkih

Posilstvo je eden najhujših posegov v fizično in duševno integriteto človeka in lahko pusti posledice, ki posamenici_ku preprečujejo okrevanje in so lahko vseživljenjske. Doživljajo ga večinoma ženske, vendar so žrtve tudi moški in transspolne osebe. V preteklosti je bila toleranca do posilstev dokaj velika, saj je prevladovalo prepričanje, da ženske nimajo pravice odreči spolnosti moškim, katerih spolni nagon naj bi bil tako močen, da ga ne morejo nadzorovati in obvladovati. Ženske naj bi posilstvo izzivale s svojim vedenjem, oblačenjem, pitjem alkohola, kajenjem ali kako drugače. Menile_li smo, da so takšna, skrajno patriarhalna prepričanja res že stvar preteklosti in da je ob tolikih raziskavah, knjigah in strokovnih izobraževanjih o nasilju (tudi spolnem), ki so danes na voljo, ta vednost že vtkana v profesionalno ravnanje slovenskih institucij, če že ne v našo kulturno in družbeno zavest. Čeprav v vsakdanjem življenju slišimo izkušnje žensk, ki so v postopkih različnih institucij, še sploh sodstva, doživljale poniževanja in sramotenja zaradi preživetega posilstva, predvsem v obliki nesramnih in žaljivih vprašanj in komentarjev na obravnavah, smo ob poročanju o sodbah koprskega višjega in vrhovnega sodišča šokirane_ni. Potrebno je namreč poudariti, da je poročanja o slabem ravnanju v sodnih postopkih danes manj kot v preteklosti ter da se sodna praksa izboljšuje tako v razumevanju posilstva kot v kaznovanju storilcev. Zato so toliko bolj neprijetno presenetile argumentacija koprskega sodišča ob izrečeni sodbi in izjave pravosodnih oblasti, da ne načrtujejo spremembe zakonodaje na tem področju.

Najbolj sporno v sodbi je vztrajanje pri stališču, da sile ni, če ni odpora, in to od samega začetka posilstva. Že desetletja na spornost te interpretacije opozarjajo raziskovalke_ci iz akademske sfere in nevladne organizacije, ki delujejo proti nasilju nad ženskami in otroki. Dejstvo je, da odpor ne more biti indikator za ugotavljanje sile, saj posilstvo pogosto deluje tako, da žrtev ohromi, odpor pa lahko žrtev dodatno ogrozi. V konkretnem primeru je bil ravno odpor uporabljen kot edini način dokazovanja sile, s tem pa je prišlo do strašljive utemeljitve sodbe, ki pravi, da posilstva ni moglo biti, ker se je začelo v času, ko je žrtev spala, in se le zaključilo v času, ko se je prebudila in se začela upirati. Takšna utemeljitev seveda največ pove o sodnikih, ki so jo zapisali. Kaže na njihova prepričanja o posilstvih, na njihovo razumevanje samega dejanja in na njihov odnos do žrtve. Niti predstavljati si ne moremo, kako je bilo žrtvi v tem konkretnem sodnem postopku, kaj so jo spraševali, kako so z njo ravnali glede na to, kakšen odnos imajo do dejanja posilstva.

Sodba, na katero se odzivamo, kaže, da je v slovenskem sodstvu še vedno prisotno prepričanje o tem, da je silo mogoče dokazati le in samo z odporom. Tudi če bi bila le ena sama sodba utemeljena na tem prepričanju, bi bila to ena preveč. Zato je treba nemudoma spremeniti kazensko zakonodajo tako, da takšne utemeljitve ne bodo več možne. Ni več mogoče sprejeti pojasnila, da je zakonodaja ustrezna, le delo nekaterih sodnic in sodnikov neustrezno. Zato pričakujemo oz. zahtevamo naslednje:

  1. da pristojne institucije takoj opravijo strokovni nadzor v konkretni zadevi, ki je predmet javne razprave, in omogočijo žrtvi pravične in strokovno utemeljene postopke;
  2. da pristojne institucije nemudoma izvedejo poglobljeno razpravo o sojenjih v primerih spolnega nasilja, posilstev in drugih podobnih dejanj in prispevajo k spremembi sodne prakse, tako da bosta žrtvam teh kaznivih dejanj omogočena ohranitev osebnega dostojanstva in pravično sojenje;
  3. da začnejo pristojne institucije nemudoma pripravljati spremembe tistih delov kazenske zakonodaje, ki omogočajo sodbe, kot je ta, na katero se odzivamo; da uvedejo paradigmatske spremembe pogleda na posilstvo, in sicer tako, da se bodo kazensko preganjala vsa dejanja, ki ne nastanejo v izrecnem konsenzualnem odnosu – rečeno poenostavljeno, da bo ne pomenil ne.  

Pismu podpore se lahko pridružite na email naslovu institut8.marec@gmail.com. Pismo bo jutri poslano pristojnim institucijam in organom oblasti.

 

Vesna Leskošek , Inštitut 8. marec, Mojca Dobnikar, Nika Kovač, Mesto žensk, Darja Zaviršek , Eva Gračanin, Evan Grm, Tiva Vlaj, Ana Marija Sobočan, Katja Sešek Društvo informacijski center Legebitra, Mateja Vilfan, Mojca Urek , Filip Vurnik, Nika Perger, Nika Šušterič, Roman Kuhar, Vesna Štefanec, Gabrijela Simetinger, Veronika Bajt, Jasna Podreka, Jelka Zorn, Linn J Koletnik, Zavod TransAkcija, Tea Hvala, Suzana Tratnik, Festival Lezbična četrt, Iztok Šori, Mirovni inštitut, Simona Muršec, Društvo Parada ponosa, Metka Mencin Čeplak, Vita Activa (spol.si), Festival Deuje babe, Ana Grobler, Teja Reba

Pregled leta 2018

2017-12-28_145904
  Spoštovane_i,

Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo, ki ste nam jo namenile_i v lanskem letu, ter vam želimo srečno in uspešno leto 2019!

Hkrati bi vas želele_i opozoriti na nekaj zanimivih vsebin lanskega leta iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

 Uredniški odbor spol.si: Neja Blaj Hribar, Mirna Berberović, Tiva Vlaj, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Tjaša Franko, Ana Grobler, Tea Hvala, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Lea Vrečko.

 

Bodečo nežo sezone 2017/2018 je prejel Boštjan M. Zupančič

bn2

 V torek, 7. marca 2018, sta v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža.

 

Demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Demonstracije - Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Trg republike, Ljubljana, 31. 05. 2018.©spol.si

Demonstracije – Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Trg republike, Ljubljana, 31. 05. 2018.©spol.si

V četrtek, 31. maja 2018, smo na Trgu republike demonstrirale_i proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih »drugih«, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tu samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka – če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

 

Govor kolektiva spol.si na demonstracijah Brez strahu. Proti politiki sovraštva: https://spol.si/blog/2018/06/01/govor-spol-si/

 

Projekt Medijski spol

1clovecek-koncen-1-barven-slo

Društvo Vita Activa in spol.si sta v letu 2018 začela izvajati projekt Medijski spol, ki ga podpira ameriška ambasada v Sloveniji. V sklopu projekta je bilo na portalu objavljenih šest člankov:

 

»Pričenjamo projekt medijski spol« Iztoka Šorija,

»Uničenje ali V Hollywoodu nič novega« Maje Peharc govori o problemih, povezanih s spolom v filmski industriji,

»Stereotipi na prodaj« Ane Mladenovič obravnava reproduciranje spolnih stereotipov v reklamah,

»Kam se je skril užitek?« Martina Gramca analizira reprezentacije ženske seksualnosti v filmih in TV dramah,

»Močnejša od menstruacije« Tjaše Franko raziskuje obravnavo menstruacije v medijih, reklamah in popularni kulturi,

»Batman kot kvir vzgojni stereotip« Igorja Harba predstavlja alternativno branje ikone stripa – Batmana,

»Od nemočne princeske do heroine« Gregorja Stamejčiča – Grizlija se ukvarja z vprašanji vloge in reprezentacije žensk v računalniških igrah in igralniški kulturi.

 

V okviru projekta Medijski spol smo izvedli_e tudi 4 dogodke – v Ljubljani, Kamniku in Idriji – z ogledom in pogovorom o filmih »The Mask You Live In« in »Miss Representation«. Za začetek leta 2019 napovedujemo dogodke v Sežani in drugih krajih.

V letu 2019 vas vabimo tudi v našo virtualno galerijo, posvečeno spolu in seksualnosti v živalskem svetu.

 

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

Na FB profilu spol.si lahko dnevno spremljate in komentirate objave drugih medijev. V letu 2018 so bile najodmevnejše naslednje objave:

December: najpopularnejši prispevek v tem mesecu je bil Intervju s prof. dr. Darjo Zaviršek, med drugim eno od pobudnic gibanja #jaztudi, ki spodbuja ženske, da spregovorijo o nasilju.

November: prispevek o tem, da je Maja Haderlap, avstrijsko-slovenska pisateljica, letošnja prejemnica ugledne literarne nagrade Ingeborg Bachmann, kot slovenska govornica ob stoti obletnici razglasitve republike na Dunaju ob pozdravu namerno izpustila omembo prisotnega vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja iz vrst desničarskih svobodnjakov.

Oktober: Brazilski predsednik je postal Jair Messias Bolsonaro, sovražnik žensk, homofob in rasist.

September: Strokovnjakinja je paravojaštvo označila za »’naravno’ potrebo nezadovoljnih in prestrašenih moških v srednjih letih«.

Avgust: Šiva Nazar Ahari, ki je vrsto let obsežno poročala o različnih družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, ravnanje s političnimi zaporniki, skrajna revščina in pravice žensk v Iranu, je v Sloveniji dobila politično zatočišče.

Julij: Anglija je bila prelepljena s plakati, ki so opozorili na pogostejše moško nasilje nad ženskami v času nogometnega prvenstva.

Junij: Pri založbi Quercus je izšla knjiga, ki fantom ponuja nove, drugačne vzornike.

Maj: Članice društev, ki so podprla kandidaturo prof. dr. Matjaža Gamsa za izvolitev v Državni svet za področje raziskovalne dejavnosti, so državnega svetnika pozvale k odstopu.

April: Neplačano delo žensk je gonilo sodobnega ekonomskega sistema.

Marec: Apel portala spol.si k primerni obravnavi spolnega nadlegovanja v javnih prostorih in na prireditvah.

Februar: Vabilo portala spol.si h glasovanju za #BodečaNeža.

Januar: V eni od najbolj priljubljenih oper v Italiji se glavna junakinja na koncu ne ubije, pač pa v znak boja proti nasilju nad ženskami ubije tirana, ki jo je mučil.

Podelitev nagrade bodeča neža 2017–2018 (video)

Končno vas lahko povabimo k ogledu posnetka z razglasitve nagrade bodeča neža 2017–2018, ki je potekala v sklopu burleskno-kabarejskega nastopa FEM TV na festivalu Rdeče zore 7. 3. 2018.

 

Občinstvo je z večino glasov odločilo, da izmed petih najvišje uvrščenih izjav nečastni naziv letos pripade Boštjanu M. Zupančiču za izjavo, s katero je poskušal diskreditirati borko za pravice žensk Simone Veil ter pravico do splava.
 

 
Kolektiv Fem TV je za razglasitev pripravil izvrsten kulturni program s parodijo televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko aktualnih družbenih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. FEM TV bo ponovno nastopal na prvi ediciji nove platforme Sindikat v Gromki 1. 9. 2018 ob 22. uri. Če vas je posnetek spravil v dobro voljo, veste, kje morate biti 1. septembra. Pred tem pa seveda ponovno vabljene_i k dodajanju žaljivih seksističnih izjav na portal bodeče neže.

Govor SPOL.SI na demonstracijah: Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih “drugih”, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tam samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka, če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

Pred tokratnimi volitvami človek dobi občutek, da se je vsem zmešalo. Slišimo lahko vse: preplavili nas bodo prebežniki in priseljenci. Da prinašajo tujo kulturo, vero. Sprašujejo se, če je tu še Slovenija. Grozi se, da bodo priseljenci in prebežniki napadali “naše” ženske, da bomo morale zaradi njih zakrivati obraze. Za nameček nam pravijo, da nam grozi izumiranje naroda, za kar smo krive kar Slovenke! Ker uresničujemo izborjeno pravico do izobraževanja, samostojnega življenja, političnega udejstvovanja, svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Slišimo, da je potrebno pravico do umetne prekinitve nosečnosti otežiti, omejiti, jo narediti plačljivo!

Ženskost, družina, spolna usmerjenost, rojevanje otrok, migracije in še več se izrablja za uveljavljanje politike apartheida: to je za omejevanja svoboščin, ukinjanja izborjenih pravic, omejevanja, izločanja iz javnega življenja, utišanja, ustrahovanja, poniževanja! Dovolj je s politiko ustrahovanja!

Zato zahtevamo popolno prenehanje strašenja javnosti pred različnostjo! Javne osebe, predvsem politiki v tem predvolilnem času pozabljajo, da družbo tvorimo vsi – in zavračamo biti grešni kozli za to, kar je v naši družbi narobe. Mediji, ki reproducirajo njihov diskurz, pozabljajo, da nismo zgolj davkoplačevalke_ci, ampak smo ljudje! Me_i, v skupnem prepletu različnosti in podobnosti, ki zahtevamo spoštljiv odnos in enake pravice! Ne bomo mirno stale_i, medtem, ko nas ponižujejo, odločevalci pa mirno gledajo, kot, da se nič ne dogaja.

Ne bomo dovolile, da se nas reducira na maternice!
Ne bomo dovolile, da nam pravijo, da so naše spolne usmerjenosti nenaravne!
Ne bomo dovolile, da nam grozijo s posilstvi.
Ne bomo dovolile, da nas zmerjajo s prostitutkami.
Ne bomo dovolile, da našo varnost zlorabljajo za ščuvanje proti migrantom!
Ne bomo dovolile, da nam vladajo seksisti!

Ne bomo dovolile da nam odvzamejo pravico do splava.
Ne bomo dovolile, da nas imajo za manjvredne, ker nimamo otrok.
Ven iz naših maternic, ven iz naših spalnic, stran s sovraštvom!

In zapomnite si, NISMO “VAŠE” ŽENSKE!

 

 

 

Demonstracije | Brez strahu. Proti politiki sovraštva

33304078_371744463333136_792713240420286464_n

 

V četrtek, 31. maja 2018, ob 17:00 bodo na Trgu republike demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva.

Demonstrirale_i bomo proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Vse največje zgodovinske grozote so se začele z organiziranim spodbujanjem sovraštva. S politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne. Namesto blaginje je sejala strah, namesto solidarnosti nasilje. Danes se s svojimi praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor. Nismo nasedle_i njenim lažem.

In ne dovolimo, da nam zavlada!

VSI NA DEMONSTRACIJE!
Trg republike
Četrtek, 31. maj 2018, ob 17.00

 

Osebno je politično. Vsi na demonstracije. #brezstrahu #protipolitikisovraštva

Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki

Od Inštituta za preučevanje enakosti spolov smo prejeli preliminarne ugotovitve projekta Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki, ki jih objavljamo v celoti.

ENAKOST SPOLOV NA SLOVENSKEM POLITIČNEM PARKETU
Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki

 

Slab teden nas samo še loči do državnozborskih volitev. Z odstopom predsednika vlade RS bomo letos priča že tretjim predčasnim volitvam v zgodovini Republike Slovenije, zato težkega predvolilnega boja ne gre izključevati. Ta je bil letos še posebej pomladno obarvan – ne samo, da se dejansko odvija spomladi, neke vrste metaforično pomladno prebujanje gre zaslediti tudi na slovenskem političnem parketu, saj smo bili priča vznikanju mnogih novih strank. Za sedeže v Državnem zboru se namreč poteguje kar 22 strank.

 

Zaradi gospodarske krize so bile teme, ki primarno zadevajo človekove pravice in svoboščine za nekaj časa odrinjene iz javnosti, saj zaradi skrbi za ekonomske kazalce v politiki slednjim niso posvečali skorajda nikakršne pozornost.[1] Slovenija se je v zadnjih dveh letih, glede na uradne makroekonomske kazalce, ponovno gospodarsko ter politično stabilizirala, zato je pomembno, da v ospredje stopijo tudi tematike, vezane na osebne svoboščine državljanov in državljank, ki bi v demokratičnih državah morali predstavljati pomemben temelj vsakega političnega delovanja. Ena izmed ključnih tematik je prav gotovo tudi enakost spolov, saj zadeva celotno prebivalstvo Republike Slovenije. Ker se to tematiko že nekaj časa aktivno izriva s političnega parketa, smo se na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov odločili, da pod budnim očesom članice Strokovnega sveta dr. Milice Antić Gaber, izvedemo raziskavo z naslovom Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki. Za potrebe slednje smo vse politične stranke, ki jim je javnomnenjska anketa agencije Delo stik med 29. marcem in 5. aprilom pokazala več kot 1 % glasov na volitvah, povprašali o njihovih percepcijah enakosti spolov v Sloveniji. Vsem smo zastavili zgolj tri vprašanja:

 

  • Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?
  • Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?
  • Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?

 

Odgovore na vprašanja nam je poslalo 10 od 17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Stranke Alenke Bratušek (SAB), Solidarnosti, Socialnih demokratov (SD), Zedinjene Slovenije (ZS), Levice, Stranke modernega centra (SMC), Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS), ne pa tudi od Slovenske demokratske stranke (SDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS).

 

Že pri prvem vprašanju (Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?) so iz podanih odgovorov očitne precejšne razlike.  Medtem, ko si SAB, SD, Solidarnost, LMŠ, Levica in LAČiZS pri opredeljevanju enakosti spolov pretežno pomagajo z besednimi zvezami ‘enaka obravnava’, ‘dejanska enakost’ in ‘enake možnosti’, na strani NSi, SLS in Zedinjene Slovenije v večji meri zaznamo sklicevanje na ‘enakopravnost’.

 

Tovrstni opredelitvi sta namreč vsebinsko različni: termin ‘enakopravnost spolov’ je širši množici sicer morda bliže, ker se ga je uporabljalo že v prejšnjem političnem sistemu. Vendar pa se z njim poudarja predvsem pravno enakost moških in žensk. Sodobni koncept ‘enakost spolov’ pa poleg pravno-formalne podlage (de jure) enakosti, vsebuje še zavzemanje za enak položaj spolov, torej za dejansko (de facto) enakost. Enakost po zakonu namreč še ne zagotavlja  enakega  položaja žensk in moških v družb in različnih sferah njihovega delovanja. Če govorimo zgolj o enakopravnosti, izgubimo družbeni vidik enakosti; če govorimo o enakih možnostih in enaki udeležbi pri delitvi rezultatov družbenega razvoja, ne zanikamo enakopravnosti, saj ta v ozadju še zmeraj ostaja kot pravna podlaga (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018).

 

Glede na zgoraj zapisano, je mogoče odgovore strank razvrstiti v dve kategoriji. Nekatere stranke so mnenja, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za terminološko zmoto oziroma napačno dikcijo, saj naj bi konotacija slednje nakazovala na »politične implikacije od ukinitve bioloških razlik med moškimi in ženskami do razvrednotenja materinstva in očetovstva, saj bi lahko v razglasitvi enakosti med spoloma očetovstvo nadomeščale ženske in materinstvo nadomeščali moški« (NSi). Ali pa je ta termin označen kot napačen, ker »oba spola nikoli nista bila in ne bosta enaka. Če bi bila oba spola enaka, potem človeštva sploh ne bi bilo, ker se ne bi bili zmožni razmnoževati« (Zedinjena Slovenija). Tovrstna pojmovanja enakosti spolov niso uglašena s pojmovanjem enakosti spolov kakršne zasledimo v dokumentih evropske unije ali drugih mednarodnih dokumentih, ki urejajo to področje.

 

Stranki SMC in LMŠ pa sta prepoznali nekatere dodatne vidike pojmovanja enakosti spolov v kontekstu družbene realnosti, saj sta v odgovoru izpostavili tudi problem »stereotipizacije spolnih vlog« (SMC) in vidik »(ne)enakih pričakovanj« glede na spol (LMŠ).

 

Drugo vprašanje (Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?) je večinoma generiralo daljše odgovore. Stranke so si enotne glede tega, da je na področju enakosti spolov v Sloveniji potrebno postoriti še marsikaj. SD in Levica na primer ugotavljata, da so »prednost Slovenije izjemno dobri kazalniki na svetovni ravni /…/, vendar pa se je trend v zadnjih letih na nekaterih področjih obrnil« (SD) ter, da kljub temu, »da mednarodne primerjave potrjujejo, da smo glede plačne enakosti v Sloveniji ob boku najbolj naprednim državam /…/, pa smo še daleč od končnega cilje, tj. popolne izenačitve priložnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obravnavo« (Levica). Prav tako je bilo v nekaj odgovorih poudarjen prepad med zakonodajo in uresničevanjem slednje. SAB je na primer izpostavila, da »imamo dobro zakonodajo, a samo zakoni pač nikoli ne bodo dovolj za to, da bi stvari ‘štimale’«, čemur se pridružuje tudi LMŠ s stališčem,  da je »na načelni ravni za enakosti spolov dobro poskrbljeno /…/, bi pa se dalo še marsikaj postoriti v praksi«. Solidarnost pa meni, da »za enakost spolov seveda še ni dosledno poskrbljeno, tako glede zakonodaje kot glede na javni diskurz«.

 

V veliki večini so stranke prepoznale podobne problematične aspekte enakosti spolov v Sloveniji. Najbolj pogosto so bili izpostavljeni naslednji: pomanjkanje žensk na vodstvenih položajih tako v politiki kot tudi v gospodarstvu ter prisotnost t. i. steklenega stropa (SAB, Levica, SMC, LMŠ, LAČiZS), plačna vrzel (SLS, SAB, Zedinjena Slovenija, Levica, SMC), usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (SLS, SD, LAČiZS), nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje (Solidarnost, SD, Levica), delitev domačih opravil (SLS, SAB, Levica) in potreba po več vloženega truda žensk? za doseganje enakega položaja spolov v družbi (SAB, SLS, LAČiZS). Poleg tega je SLS izpostavila še problem zasidranosti patriarhalnih vrednot, Solidarnost pa diskriminatoren javni diskurz o ženskah, SD pomen osveščenosti, zlasti na področju razvijanja stereotipov in predsodkov, Zedinjena Slovenija problem pogojevanja ustvarjanja družine mlajšim ženskam s strani delodajalcev in Levica stigmatizacijo samskih žensk in problematiko neupravičenosti žensk do biomedicinske pomoči pri oploditvi. Tako Solidarnost kot Levica sta prepoznali tudi potrebo po ubranitvi reproduktivnih pravic žensk, saj naj bi se slednje »v javnem diskurzu ponovno postavljalo pod vprašaj« (Solidarnost). NSi se je izrekla zgolj glede kvot na vseh področjih družbenega življenja, ki bi po njihovem mnenju pomenilo, da bi »morali zagotavljati popolno enakost v zastopanosti obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka – na primer na področju športa«. Sicer se je do kvot negativno opredelila tudi Solidarnost, saj po njihovem mnenju »ko rešujemo problem kvot na vodilnih mestih, ničesar ne rešujemo v družbi nasploh«.

Infografika_spolne kvote

Na tretje vprašanje (Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?) so bili odgovori precej raznovrstni.

NSi bi se še naprej zavzemala za »uveljavitev načela partnerstva v vseh segmentih življenja. /…/ Partnerstvo v zasebnem okolju pomeni, da ženska in moški spoštujeta medsebojno različnost, da sta odgovorna drug do drugega in da soglašata s pravično delitvijo nalog znotraj in zunaj družine«. Tako SLS in Solidarnost sta poudarili potrebo po dialogu med politiko in civilno družbo. Poleg tega je Solidarnost izpostavila še okrepitev pristojnosti Varuha človekovih pravic ter okrepitev šolskih kurikulumov, ki bodo »aktivneje in dosledneje nagovarjali položaj žensk in vzgajali v enakost in enakopravnost obeh oziroma vseh spolov«. LMŠ na tem mestu kot relevantne prepoznava ukrepe za vzpodbudo očetom, da se aktivneje vključijo v vzgojo otrok, gospodinjska opravila in izrabo starševskega dopusta ter preseganje stereotipov o moških in ženskih delih ter poklicih.

SAB, SMC in LMŠ se opredelijo tudi  do kvot v gospodarstvu, za katere pravijo, da bi si v primeru izvolitve v Državni zbor, aktivno prizadevali zanje. Temu se pridružuje tudi SMC, na načelni ravni pa še SD – »uveljavitev načela uravnotežene zastopanosti pri vseh imenovanjih za enako zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih v javni upravi in gospodarstvu«. Slednji pod predvidene ukrepe dodaja še ukrepe za preprečevanje razlik v plačilu za isto delo ter uresničevanje ukrepov, predvidenih z novo Resolucijo o družinski politiki za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Nekoliko svojevrstno razumevanje zagotavljanja enakost spolov pa veje iz odgovorov Zedinjene Slovenije, ki  meni, da je »potrebno sprejeti novo ustavo, ki bo zagotavljala dejansko enakopravnost in /…/ zakone, ki bodo onemogočali in sankcionirali kakršnokoli izsiljevanje žensk v zvezi z njihovim naravnim poslanstvom – rojevanjem otrok«.

 

Najbolj obsežno pa se je glede ukrepov za enakost spolov opredelila, ter jih tudi razdelala, Levica. Izpostavili so potrebne ukrepe na področjih nevidnega dela (neplačano skrbstveno delo), revščine med ženskami (ukrepi pozitivne diskriminacije za zagotavljanje pravične skrbstvene in pokojninske politike, saj zaradi neplačanega gospodinjskega dela med upokojenci in upokojenkami prihaja do velikih razlik v pokojninah), zastopanosti in enakega plačila (uveljavljanje kvot v procesih odločanja na nacionalni in lokalni ravni, preprečevanje spolno diskriminatornih praks v delovnih kolektivih), materinstva (asistenca v obliki subvencioniranega varstva otrok ter podaljšanje in zakonsko varovanje porodniškega dopusta), očetovstva (razširitev pravice do plačanega očetovskega dopusta), reproduktivnega zdravja (prizadevanje za pravico do biomedicinske pomoči za vse in povečanje reproduktivnih možnosti) in nasilja ter seksizma (nadgradnja zakonskih določb ter dosledno izvajanje ukrepov preventive in r4eševanja problematike nasilja v družini).

 

Temeljni poudarki odgovorov na drugo in tretje vprašanje s pozitivnim odnosom do opisovanega, zajeti v spodnji tabeli – kaj se analiziranim političnim strankam zdi problematično in za kaj bi si prizadevale:

NSi SLS SAB Solidarnost SD Zedinjena Slovenija Levica SMC LMŠ LAČiZS
Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. stekleni strop
Plačna vrzel
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje
Delitev domačih opravil
Reproduktivne pravice žensk
Spolni stereotipi
Aktivno očetovstvo
Spolne kvote
Dialog med politiko in civilno družbo

Politične stranke si posamično prizadevajo še za nekatere druge ukrepe in stojijo za še drugimi usmeritvami – v tabeli prikazanih le najbolj pogostih 10.

 

Kot je razvidno iz zgornje tabele je bila največje pozornosti v prejetih odgovorih bila deležna problematika plačne vrzeli, ki jo je izpostavilo kar 7/10 analiziranih strank. Prisotno je torej zavedanje, da se Slovenija še zmeraj bori s problemom neenakega plačila za enako delo glede na spol posameznika.

 

Spodbudno dejstvo je, da se je do premagovanja spolnih stereotipov na različne načine opredelila kar polovica političnih strank, ki so podale svoje odgovore. To pomeni, da se zavedajo korenin problematike in so jih tudi pripravljene naslavljati, začenši z vključevanjem slednjih v izobraževalni sistem. Prav tako so bile v podanih odgovorih skorajda vseprisotne tudi opredelitve do spolnih kvot – ponovno se je polovica analiziranih političnih strank zavzela ZA spolne kvote, druga polovica pa proti njihovi  uveljavitvi v gospodarstvu in politiki, četudi zanje vsasj v politiki obstaja ustavna osnova.  Nekaj pozornosti je bilo namenjeno tudi potrebi po spodbujanju žensk za zasedanje vodilnih in odločevalskih položajev ter opozarjanje na učinke t. i. Steklenega stropa, ki je po mnenju nekaterih strank v Sloveniji še zmeraj ne-prebit.

Infografika_aktualnost aspektov enakosti spolov

Iz prejetih odgovorov lahko v tem trenutku sklepamo, da stranke prav zaradi različnega razumevanje tega, kaj pomeni enakost spolov zagovarjajo tudi različne politike na tem podorčju.  Pri tem smo lahko opazili vzporedni doktrini – tisto, ki termin ‘enakost spolov’ sprejema ter ga brez težav uporablja pri snovanju ukrepov ter strujo, ki se na vse pretege trudi izpodbijati takšno razumevanje z argumentom, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za odpravljanje ‘bioloških razlik’, ki pa so po njihovem mnenju pomembne, potrebne in nekaj naravnega. Takšno razumevanje pa potem pri predlaganih ukrepih vodi prav v poglabljanje družbenih razlik med spoloma in utrjevanje obstoječa spolnega reda, ki temelji na moški dominaciji.

 

Kot smo omenili že na začetku, se na vprašanja niso odzvale vse politične stranke. Vendar pa bomo v prihajajočem mesecu skozi prizmo enakosti spolov analizirali še programe političnih strank ter medijske nastope političnih strank v volilni kampanji v zvezi z vprašanji enakosti spolov.

 

Celotna raziskava bo po 20. juniju na voljo v obliki publikacije, temu bo sledil tudi predstavitveni dogodek. V publikaciji bodo skozi prizmo enakosti spolov podrobno obravnavane zgolj parlamentarne stranke trenutnega mandata ter stranke, ki se bodo v državni zbor prebile z volitvami 3. junija. Nekaj grobih ugotovitev iz analize programov političnih strank na že na voljo v obliki infografik na spletni strani: www.ipes-si.org

 


 

[1] Tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je že leta 2009 opozorila, da se zaradi vse manjšega zaupanja v državne institucije zmanjšuje tudi učinkovito varstvo človekovih pravic, pri čemer je izpostavila sodstvo, zdravstvo in socialno varstvo.

Posvet v Državnem svetu RS – protestna nota

Državni svet v četrtek, 24. maja 2018, organizira posvet z zloveščim in tendencioznim naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Kot je razvidno iz uvodne najave dr. Matjaža Gamsa, svetnika, sicer pa profesorja računalništva, je cilj posveta predstavitev strokovnih demografskih analiz in krepitev zavesti o pomenu demografskih trendov, kar naj bi služilo kot podlaga za Belo knjigo o demografiji.

Iz uvodnega zapisa je razvidno, da sklicevalec »izumiranje« »slovenskega naroda« razume kot nedvomno družbeno realnost, kar je povsem nestrokovno, ideološko, primordialistično stališče, ki nima nikakršne znanstvene osnove. Enako brez rezerve psevdobiologistično se sklicuje tudi na ustavno kategorijo avtohtonosti.

Poleg tega je med seznamom povabljenk in povabljencev v »strokovnem delu« posveta komaj najti kako ime, ki bi bilo javnosti poznano po znanstvenem ukvarjanju z demografijo, etničnostjo in nacionalizmom, kar kaže na to, da je koncept posveta somišljeniško zborovanje, ki s kako strokovnostjo nima zveze. Cela vrsta naslovov najavljenih prispevkov zveni kot slogani in domislice nacionalističnih političnih strank, ki »narod« razumejo v okviru kri-in-grudovstva 19. in 20. stoletja in ki s širjenjem (prastare) ideje o ogroženosti slovenskega naroda vzbujajo strah ter bolj ali manj prikrito apelirajo na podporo politikam izključevanja, ksenofobije ter omejevanja pravic žensk, spolnih, seksualnih, etničnih in verskih manjšin.

S tako nestrokovno in ideološko povsem razvidnim konceptom posveta, izrazito pristranskimi, ideološkimi vsebinami in izbiro termina posveta tik pred državnozborskimi volitvami se Državni svet nedvoumno vključuje v volilno kampanjo, kar je v nasprotju z njegovo ustavno določeno vlogo.

Podpisane_i posameznice_ki, skupine in organizacije odločno protestiramo proti aktivnemu vključevanju Državnega sveta v volilno kampanjo in politični zlorabi tega parlamentarnega telesa za strankarske in ideološke cilje.

Nina Perger
Dr. Boris Vezjak
Dr. Metka Mencin Čeplak

Mojca Dobnikar
Dr. Vlasta Jalušič, Mirovni inštitut
Dr. Veronika Bajt
Tiva Vlaj
ŽPZ Kombinat
Nika Kovač, Inštitut 8. marec
Dr. Vesna Leskošek
Dr. Irena Šumi
Dr. Milica Antić Gaber
Dr. Tanja Urek
Dr. Darja Zaviršek
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa in spletni portal spol.si
Teja Reba
Linn J. Koletnik
Eva Gračanin
Erika Schauer
Dr. Barbara Rajgelj, Zavod za kulturo raznolikosti Open
Dr. Marina Gržinić Mauhler, Filozofski inštitut ZRC SAZU
Natalija Djoković
Dr. Renata Šribar
Društvo MOZAIK –društvo otrok
Dr. Renata Salecl
Marina Uzelac
Andreja Vezovnik
Martin Gramc
Dr. Olga Poljšak Škraban
Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije
Tanja Kamin
Vesna Štefanec
Nika Šušterič, Pef UL
Evan Grm
Kolektiv Rdeče zore
Lezbično-feministična univerza
Tadeja Pirih
Dr. Mojca Urek
Katja Sešek
Suzana Tratnik
Društvo ŠKUC
ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany
Živa Humer
Maja Ivačič
Dr. Jelka Zorn
Dr. Jasna Podreka
Mirna Berberović
Maruša Bertoncelj, PEF UL
Klara Šušterič
Delovni odbor za feminizem, Študentska Iskra
Dr. Duška Knežević Hočevar
Dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije
FemA – Feministična akcija
Center FemA – Zavod za transformativne študije in delovanje
Mag. Polona Mesec
kolektiv Inštituta 8.marec
Tereza Novak, Organizacija Slovenska Filantropija
Dr. Mojca Pajnik
Dr. Alenka Zupančič, ZRC SAZU
Ženski lobi Slovenije
Škuc – Festival Lezbična četrt
Dr. Alenka Švab
Ana Čigon
Gabrijela Simetinger
Mag. Urška Jež
Dr. Nina Cvar
Društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk
Jadranka Plut
Andreja Gomišček
Eva Matjašič
Jasmina Šepetavc
Filip Vurnik
Simona Jerala
Mirovni inštitut
Alenka Spacal
Zdenka Gajser
Tea Hvala
Festival Deuje babe
Katja Čičigoj
Zavod TransAkcija
Mag. Jasmina Založnik
Neja Blaj Hribar
Tanja Matijašević
Impro kolektiv Improške
Dr. Tanja Rener
Sekcija ŠKUC-LL, zanjo dr.Tatjana Greif
Ana M. Sobočan

Poziv k primerni obravnavi (spolnega) nadlegovanja v javnih prostorih in na prireditvah

Na uredništvo smo 21. 3. 2018 prejeli odgovor Cvetličarne, ki ga objavljamo v celoti:

Pozdravljeni,

Ker ste zadevo objavili, preden ste jo preverili pri nas, ne mislimo podajati dodatnih odgovorov.

So pa dejstva drugačna od teh, ki ste jih zapisali.

Drugače pa smo vse jasno povedali v zapisu, ki ga navajate. Ponovili bi le to, da gospodična ni bila zmožna prepoznati razgretega moškega in ga zato tudi nismo mogli najti/pridržati oz odstraniti.

Lep dan

Sent from my iPhone

V sporočilu je omenjen njihov odgovor na zapis Združenja proti spolnemu zlorabljanju na Facebooku, z dne 19. 3. 2018.

Odziv na naše pismo in na zapis na družbenem omrežju jasno kaže, da predstavniki podjetja ne razumejo, kje in kaj je sploh problem. Javno smo se odzvali, ker menimo, da njihov odnos in odziv na prijavo ni bil primeren. Ker smo o tem pisali že v spodnjem tekstu, na kratko le še komentar na njihove odgovore:

S svojim odzivom so v Cvetličarni pokazali, da kljub načelni netoleranci do kakršnegakoli nasilja, v takšnih situacijah ne znajo ali pa nočejo odreagirati, krivdo pa so prevalili na »gospodično«, ki je »kričava«. Če poudarimo še, da so storilca poimenovali kot »razgretega« moškega/mladeniča, lahko že iz same izbire besed razumemo, kako resno jemljejo vso stvar.


Pred nekaj dnevi je članica uredništva spletnega portala spol.si v klubu Cvetličarna doživela spolno nadlegovanje v obliki neprimernega otipavanja. Ko se je fizično branila, jo je nadlegovalec udaril. V Cvetličarni je niso podprli, varnostna služba pa nadlegovalca ni hotela odsloviti iz lokala, vse dokler ni omenila policije. Pred tem so jo poskušali prepričati, da naj dogodek pozabi, ko pa so ugotovili, da tega ne namerava, so postali verbalno nasilni. Vodstvo kluba se je poskusilo braniti pred odgovornostjo, češ da se bodo pogovarjali le s policijo. Naša članica je tako nadlegovanje prijavila policiji.

3Spolno nadlegovanje v javnem prostoru v naši zakonodaji ni posebej sankcionirano, temveč ga je mogoče preganjati po splošnejših členih kazenskega zakonika ali zakona o varstvu javnega reda in miru, ki opredeljujejo različne kršitve oziroma kazniva dejanja. Žal spolnega nadlegovanja v javnih prostorih večina ne zaznava kot kršitev, zato pride do prijav in sankcioniranja le v ekstremnih primerih. Vendar to ni prav. Javni postor je prostor vseh nas in hočemo, da je varen – to pomeni brez normalizacije nasilja in brez prepričevanja, da naj nasilje ignoriramo, pozabimo ali celo potrpimo. Upravljavci javnih in prireditvenih prostorov, varnostne službe in druge pristojne institucije morajo ustrezno reagirati na takšne dogodke, vse drugo je poniževanje nadlegovanih in zanikanje spolnega nasilja.
Po našem mnenju bi morala v opisanem primeru varnostna služba ukrepati v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in zakonom o varstvu javnega reda in miru. Nadlegovalca bi morala vsaj opozoriti, če že ne odsloviti iz prostorov Cvetličarne. Če bi ga zgolj opozorili, bi moral vodja varnostnikov nadlegovani zagotoviti, da ga bodo odstranili, če bi se kaj takega ponovilo, in jo povabiti, da se v vsakem takem primeru obrne na varnostnike, varnostnikom pa dati navodila, kako pravilno ukrepati ob vsakem takem prekršku. Pridobili smo tudi strokovno mnenje s strani nekaterih predstavnikov policije iz katerega izhaja, da je bilo ravnanje vseh poklicno vpletenih neprofesionalno, morda celo nazakonito. Z neprimernim otipavanjem je vpleteni storil najmanj prekršek po zakonu o zasebnem varovanju in po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Naslednji prekršek ali celo kaznivo dejanje, je storil z udarcem. Varnostnik, ki je za to izvedel, bi moral ugotoviti njegovo istovetnost ali ga v primeru kaznivega dejanja zadržati in o tem obvestiti policjo. Dolžnost policije je, da v podobnih primerih prijavljena dejanja preišče in z oškodovanko_cem ravna po točno določenih pravilih stroke.
V uredništvu portala spol.si smo ogorčene_i nad dogodkom, o podobnih pa poročajo tudi druge osebe, ki so jih doživele v drugih javnih ali prireditvenih prostorih. Zato apeliramo na lastnike in upravljavce takšnih prostorov ter na varnostne sužbe, da naj preprečevanju spolnega nasilja posvetijo več pozornosti. Kot je opozorilo Združenje proti spolnemu zlorabljanju, v nekaterih klubih in lokalih v Sloveniji jasno in vidno zapisujejo, da so njihovi prostori varni za ženske in da imajo ničelno toleranco do (spolnega) nasilja, na primer v AKC Metelkova mesto.

Od Cvetličarne in njene najete varnostne službe TCP Varovanje d.o.o. pričakujemo javno opravičilo, informacijo, ali so o dogodku obvestili policijo, ter pojasnilo, kako so dogodek obravnavali v podjetjih in ali nameravajo sprejeti ukrepe za zaščito žrtev.
Cvetličarni in varnostni službi TCP Varovanje smo poslali_e dopis. Pričakujemo odziv, ki ga bomo objavile_i, ko ga prejmemo.

Bodečo nežo 2018 prejme Boštjan M. Zupančič

bn2

V torek, 7. marca 2018, sta v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Obiskovalke_ci so seksistično izjavo leta izbirale_i med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje

Bodeča neža sezone 2017/2018 je pripadla Boštjanu M. Zupančiču, nekdanjemu ustavnemu sodniku in sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice, za izjavo v kateri je francosko političarko in borko za pravico do splava Simone Veil označil za »največjo morilko vseh časov«.

V spletnem glasovanju je letos sodelovalo 1.324 ljudi, ki so v finale uvrstili tudi izjave predsednika LDS Luja Šproharja, antropologinje Vesne V. Godina, voditelja Odmevov Slavka Bobovnika in voditelja priprave na zakon v nadškofiji Ljubljana Milana Knepa.

Sporno izjavo je Boštjan M. Zupančič objavil na Facebooku  30.6.2017.

 

»Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.«

 

Za utemeljitev si kot odgovor na zgornjo izjavo izposojamo odziva dr. Svetlane Slapšak in Judovskega kulturnega centra.

Svetlana Slapšak (Večer, 29.7.2017): »Človek, ki je sedel v instituciji, ki je ne bi bilo brez Simone Veil in njene evropske politike, je napadel človekove pravice (in pravice žensk so izrecno opredeljene kot take od leta 1997) in številne ustave, med njimi tudi slovensko.«

Judovski kulturni center (javna izjava, 3.8.2017): »Ekstremna stališča Boštjana M Zupančiča glede pravice žensk do odločanja o lastnem telesu kažejo na porazno mizoginijo in nespoštovanje dejstva, da so ženske pravice človekove pravice, ki ga jo je povezal še s perverznim izkrivljanjem izkušnje preživelih nacizma in holokavsta.«

 

Razglasitev nagrade bodeča neža 2017-2018

Kolektiv Rdeče zore in spletni portal spol.si vabita na

 

 

RAZGLASITEV NAGRADE BODEČA NEŽA 2017-2018

in

BURLESKNO-KABAREJSKI NASTOP FEM-TV

 

v sredo, 7. marca 2018, ob 20. uri

v Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana.

Na prireditvi bo publika izmed petih izjav, ki so bile v spletnem glasovanju za nagrado bodeča neža označene za najbolj seksistične, izbrala zmagovalno.

Fem TV je pripravila kulturni program, ki vključuje parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbeno aktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo.

2018-03-06_153717

VLJUDNO VABLJENE_I TUDI NA DRUGE PRIREDITVE V OKVIRU FESTIVALA RDEČE ZORE.

Rezultati spletnega glasovanja za nagrado bodeča neža

Spletno glasovanje je za seksistično izjavo leta je potekalo med 23.2.2018 in 5.3.2018. Udeležilo se ga je 1.324 ljudi. Spodaj je seznam petih izjav, ki jih je javnost označila za najbolj seksistične, skupaj z utemeljitvami. Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v Klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, v sredo 7.3.2018 ob 20. uri. Vljudno vabljene_i na razglasitev!

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com; 040 890 894.

1

“Nisem se znašel v tem kačjem gnezdu slabo pofukanih bab, ki zganjajo nervozo vsake sorte.” Hudoval se je še, da so ga nažirale »zlobne male babnice z malimi prsmi, ki jih skoraj ni bilo, in lasmi, dolgimi nekaj centimetrov in dominantnim značajem«.
Luj Šprohar, upokojeni uslužbenec Ministrstva za zdravje in predsednik stranke LDS v Reporterju, 29.3.2017
Kadar zmanjka argumentov, je ženske najlažje napasti da niso dovolj ženske. Šprohar, ki je mimogrede želel kandidirati tudi na predsedniških volitvah, pri tem kaže globoko zakoreninjeno nezmožnosti preseganja dojemanja žensk kot podrejenih seksualnih objektov. Novinar Nenad Glücks je takšna stališča voljno promoviral.

2

“Ne se bati! Tako ali drugače nam bo naslednja štiri leta vladala ženska. Z ženskimi genitalijami. Ali brez njih. Kaj je hujša možnost, je težko reči.”
Vesna Vuk Godina, antropologinja v Oni Plus, 4.10.2017
Diagnoza: Avtoričina misel je globoko falogocentrična. Univerzalno je zanjo tisto, kar je moško in heteroseksualno. Ne zaveda se patriarhalne realnosti. Nagnjena je k sovražnosti do sebe. Kurativa: Prebrati še kaj razen Freuda, saj so zanj ženske “črni kontinent”.

3

»Gospa, vi znate voditi veliko podjetje, ne znate pa skuhati žgancev. Zakaj? Nimate volje, ali nimate časa, ali vsaj tako dobrih ne znate skuhati, kot jih je znala skuhati vaša mama?«
Slavko Bobovnik, voditelj oddaje Odmevi v Odmevih TV Slovenija, 06.03.2017
Slavko Bobovnik je v studiu gostil menedžerja in menedžerko, ki sta prejela nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke. Pri tem je le sogovornici dr. Mariani Karli Rebernik zastavljal vprašanja o družini in gospodinjstvu, medtem ko sogovornika s takšnimi temami ni naslavljal. Voditelj je med drugim izjavo sogovornice, da več časa preživi s kolektivom kot družino, komentiral z oceno: »To pa ni lepo!« Bobovnik je tako z vprašanji skušal uspešni ženski vzbuditi občutke krivde, ker naj ne bi ustrezno skrbela za družino, medtem ko je uspešnega moškega odvezal te odgovornosti. S tem je deloval diskriminatorno, saj je ženske izrival iz javnega prostora, nenazadnje pa je utrjeval tudi lastne privilegije, ki mu jih zagotavlja identiteta starejšega moškega srednjega razreda.

4

“Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.”
Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in sodnik na ESČP na Facebooku
Odgovor iz kolumne dr. Svetlane Slapšak (Večer, 29.7.2017): “Človek, ki je sedel v instituciji, ki je ne bi bilo brez Simone Veil in njene evropske politike, je napadel človekove pravice (in pravice žensk so izrecno opredeljene kot take od leta 1997) in številne ustave, med njimi tudi slovensko.”

5

“Mnoge sodobne ženske so zaradi feminističnih naziranj oslabile moške, potem pa ostale same in resignirane.”
Milan Knep, duhovni pomočnik v ljubljanski stolnici in voditelj priprave na zakon v nadškofiji v Domovini, 12.3.2017
Voditelj priprave na zakon v ljubljanski nadškofiji svetuje ženskam: če ne boste pokorne možu in boste zahtevale enakost, boste kaznovane. Še ena v vrsti mnogih obtožnic, ki sodobne ženske krivi za “krizo moškosti”.

bn2

Pričelo se je glasovanje za bodečo nežo 2017-2018

Bodeca Neza. Ilustracija Anna Ehrlemark (mala)Tudi letos kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujejo bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Za bodečo nežo 2017-2018 je nominiranih 27 izjav, ki so jih posameznice_ki prijavile_i preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji.

O tem, katere izjave najbolj očitno pozivajo k diskriminaciji, bo javnost lahko glasovala na spletni strani http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje od 23. 2. do vključno 5. 3. 2018. O končni_em zmagovalki_cu bo odločalo občinstvo na razglasitvi bodeče neže 2017-2018 v Klubu Gromka, v Ljubljani, 7. marca 2018 ob 20.00.

V preteklem letu med odgovornimi za širjenje seksizma najbolj izstopajo novinarke_ji, saj jih je med nominiranimi kar 14. Pogosto so bili v vlogi avtoric_jev izjav, še pogosteje pa nekritično širile_i seksistične izjave intervjuvank_cev. Opažamo naraščanje senzacionalistične uporabe seksizma kot neke vrste vabe v novinarskih prispevkih, ki naj bi pritegnila bralstvo.

Odmevala je tudi #MeToo​​ kampanja, saj so med nominiranimi izjavami takšne, ki so žalile spolno zlorabljene ženske in njihove izkušnje označile za pretiravanja in neresnice. Poudarjamo, da spolno nasilje nima nič skupnega s flirtom, temveč je izraz dominacije in izživljanja moči. Zato ni nenavadno, da se je kampanja #MeToo osredotočila na Hollywood, saj lahko storilci najlažje delujejo tam, kjer ni rednih zaposlitev in delavke_ci trepetajo za naslednjo pogodbo. Govoriti o tem, da so žrtve iz Hollywooda dvojne profiterke (kot to počne ena od nominirank) ne le, da zanika to realnost, temveč je tudi neposredno sovražno do žensk.

Velik del seksizma, ki ga je zbrala letošnja bodeča neža, se skriva za »dobrohotnimi« nasveti ženskam in moškim, naj se, da bodo dosegle_i osebno srečo in zadovoljstvo, vrnejo k svojim »edinstvenim« lastnostim in zavržejo emancipacijo ter s tem odnose, ki izhajajo iz sprejemanja druge_ga kot enake_ga. Nominiranke_ci nas hočejo prepričati, da naj bi ženske in moški v resnici bili dopolnjujoči protipoli ter da naj bi šele sprejemanje tradicionalnih spolnih vlog omogočilo odrešitev sebe in sveta. Če so in morajo biti ženske lepe, tople, domačne in boječe, so in morajo biti moški atletski, agresivni, močni in junaški. Nominiranke_ci so posledično ženske presojali skozi njihov videz in gospodinjske spretnosti, kot je sposobnost kuhanja žgancev, medtem ko so bili moški napadeni zato, ker so feministi, samski ali poročeni s starejšo žensko. Da nobena od teh lastnosti ni ne ženska in ne moška, lahko opazimo preprosto tako, da odpremo oči in pogledamo ljudi okrog nas.

Vabljene_i h glasovanju in na slovesno razglasitev bodeče neže 2017-2018.

 

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si

 

Pregled leta 2017

2017-12-28_145904

Spoštovane_i,

 december je tudi čas za refleksijo iztekajočega se leta iz vidikov spola, feminizma, emancipacije in enakih možnosti, zato bi vas želele_i opozoriti na nekaj zanimivih vsebin iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

 Ob tem vas vabimo, da se pridružite našim prizadevanjem za odprto, strpno in solidarno družbo in Društvu Vita Activa namenite 0,5 odstotka dohodnine. Obrazec najdete na naši spletni strani.  Zbrana sredstva bomo namenile_i delovanju medija spol.si, ki ga uredništvo ustvarja izključno na prostovoljni osnovi.

 Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo ter vam želimo srečno in uspešno novo leto!

 Uredniški odbor spol.si: Neja Blaj Hribar (odgovorna urednica), Mirna Berberović, Tiva Vlaj, Ana Cergol Paradiž, Tea Hvala, Ana Grobler, Miha Marinč, Jasna Podreka, Sara Rožman, Lea Vrečko, Iztok Šori (predsednik Društva Vita Activa)

 


Predstave o spolu v desnem populizmu

»Razlogi za naraščanje podpore desnim populističnim strankam in gibanjem v Evropi so predvsem strukturni; izhajajo iz načina delovanja ekonomije, politike in medijev. Naš družbeni sistem nenehno proizvaja poraženke_ce ali vsaj občutek poraženosti v vseh družbenih razredih in skupinah, s tem pa tudi podporo politikam iskanja grešnega kozla.« (Iztok Šori)


Vaginizem

»Vaginizem je trajajoča ali ponavljajoča se težava ženske pri vaginalni penetraciji penisa, prsta ali kakšnega predmeta, čeprav si ženska to želi. Ob tem so prisotni še nehotno krčenje mišic medeničnega dna, izogibanje penetraciji ter vnaprej pričakovan strah pred bolečino, kar vodi k izogibanju spolnim aktivnostim.« (Gabrijela Simetinger)


Ob 30. obletnici I. jugoslovanskega feminističnega srečanja

»Dogodek je bil zelo pomemben za oblikovanje mreže feminističnih skupin in posameznic na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer nastajala vsaj že od konca sedemdesetih let, se je pa po srečanju leta 1987 okrepila in razširila. Med drugim je bila na srečanju dana pobuda za ustanavljanje SOS telefonov in drugih oblik pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje, in v letih 1988–1990 so feministične skupine odprle SOS telefone v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu.« (Mojca Dobnikar)


Nagrada bodeča neža

Tudi letos smo v sodelovanju s kolektivom Rdeče zore ogranizirale_i izbor za seksistično izjavo leta. Največ vaših glasov je prejela Angelca Likovič. Vabimo vas k branju izjave delovne skupine za bodečo nežo ter ogledu posnetka razglasitve, ki je potekala 7. marca 2017 v Socialnem centru Rog. Na spletni strani bodeče neže že teče zbiranje nominacij za aktualno feministično leto (8. marec 2017 – 8. marec 2018), kjer lahko tudi same_i predlagate izjave, ki si zaslužijo ta nečastni naziv.


Napovednica

 V našem koledarju dogodkov na spol.si smo v letu 2017 najavile_i 349 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi prihodnje leto tako plodno.


Facebook spol.si

 Na FB profilu spol.si lahko dnevno spremljate in komentirate objave drugih medijev. V letu 2017 so bile najbolj odmevne naslednje objave.

December: pevec skupine Aerosmith je skoraj 30 let po hitu “Janie’s Got a Gun” odprl varno hišo za zlorabljene deklice.

November: intervju z sociologinjo Niko Kovač o izkušnjah žensk, ki so se odločile za umetno prekinitev nosečnosti.

Oktober: tekmovalke za Miss Peruja so zavrnile javno predstavljanje telesnih mer in namesto tega delile podatke o nasilju nad ženskami.

September: intervju s publicistom Johnom Summersom o problemih identitetnih politik.

Avgust: kolumna penologa Dragana Petrovca o očaranosti nekaterih novinark nad moškimi, ki v resnici žalijo ženske.

Julij: o dilemi brezdomk med tem ali si bodo privoščile kosilo ali higienske pripomočke za menstruacijo.

Junij: kako so angleški mediji poročali o jugoslovanskih partizankah.

Maj: kako je bil na vrhu NATA sprejet soprog luksemburškega premierja Gauthier Destenay.

April: moški na Nizozemskem so se držali za roke v znak solidarnosti s pretepenim istospolnim parom (#allemannenhandinhand).

Marec: nagrado bodeča neža prejme Angelca Likovič.

Februar: o slabo poznani bolezni žensk endometriozi.

Januar: umetniška akcija reške umetnice Milijane Babić, ki kritizira delovanje RKC.

Voščilo

voscilo

Pismo podpore novinarki Tanji Gobec

Podpisane in podpisani izražamo svojo podporo novinarki RTV Slovenija Tanji Gobec.

Prav je, da smo kritični do javnih osebnosti, med katerimi so nedvomno tudi novinarji in novinarke. Toda plaz komentarjev, podtikanj in obtožb, kakršnega je doživela Tanja Gobec, je po našem prepričanju pretiran ter meji na javni linč, kakršnim smo bili v Sloveniji že nekajkrat priča. Nekateri so pripeljali tudi do tragičnega konca.

Neljubi dogodek, zaradi katerega se je novinarka Tanja Gobec pred kratkim znašla na prizorišču javnega pogroma, jo bo nedvomno tako osebno kot profesionalno globoko zaznamoval. A dejstvo je, da se takšna napaka v sodobnem času lahko zgodi marsikomu. Osebna stiska, zdravstvene težave, vse večji pritiski delodajalca, želja po uspehu in zahteve javnosti po osebnostni in profesionalni popolnosti so elementi, ki močno zaznamujejo posameznike in posameznice v sodobni družbi in pogosto vodijo v situacije, ki jih je težko obvladovati. Gotovo so temu še toliko bolj podvržene tiste osebe, ki želijo svoj poklic opravljati nadpovprečno dobro in resno.

V kolikšni meri lahko takšna napaka zaznamuje osebo na njeni profesionalni poti, je seveda odvisno od poklica, ki ga opravlja, ter zlasti od tega, koliko je ta izpostavljen očem javnosti. Novinarski poklic je gotovo med bolj izpostavljenimi. Opazovalčevo oko pa je pri voditeljicah še bolj pozorno in kritično, pri odpuščanju spodrsljajev in napak pa neizprosnejše, zlasti ko gre za javno televizijo.

Novinarka Tanja Gobec si nikakor ni zaslužila odziva, kakršnega je doživela. Ves čas je delala nadpovprečno dobro, znana je po vestnem, resnem in strokovnem novinarskem delu, do gostov – čeprav neizprosna pri iskanju odgovorov in informacij – pa je vselej tudi korektna. Z vodenjem Odmevov se je spoprijemala več kot uspešno. Nesprejemljivo in skrajno nehumano je, da bi zaradi nekaj trenutkov pozabili na vse njene uspehe ter izničili vso njeno profesionalnost in strokovnost.

Ne zanikamo, da je novinarka naredila napako. Vendar se vsakomur lahko zalomi in prepričani smo, da si vsakdo zasluži še eno priložnost – tudi Tanja Gobec.

 

Dr. Milica Antić Gaber

Dr. Jasna Podreka

Mag. Nataša Briški, urednica Metine liste

Mojca Dobnikar

Miha Marinc

Dr. Damjan Mandelc

Dr. Anja Zalta

Dr. Veronika Tasner

Dr. Suzana Tratnik

Dr. Ana Cergol Paradiž

Mag. Lea Vrečko

Eva Gracanin

Dr. Rozman Sara

Maja Plaz, predsednica društva SOS Telefon

Dr. Roman Kuhar

Neja Blaj Hribar

Katarina Bervar Sternad, predsednica PIC

Sara Pan, novinarka Radia AGORA 105.5

Mag. Jelena Aleksič

Ženski lobi Slovenije (ŽLS)

Dr. Živa Humer

Dr. Maca Jogan

Dr. Majda Hrženjak

Društvo za nenasilno komunikacijo

Katja Zabukovec Kerin

Dr. Barbara Rajgelj

Dr. Tanja Oblak Črnič

Dr. Marta Verginella

Dr. Svetlana Slapšak

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Dr. Alenka Švab

Dr. Aleš Črnič

Dr. Slavko Gaber

Dr. Monika Kalin Golob

Dr. Tina Kogovšek

Erica Schauer

Dr. Iztok Šori

Darja Matjašec

Dr. Živa Kos

Mateja Lapajne

Dr. Metka Mencin Čeplak