Spol.si: Pregled leta 2019

Spoštovane_i,
Hvala za pozornost in podporo, ki ste nam jo namenile_i v lanskem letu. Želimo vam srečno in uspešno leto 2020!

Ob tem bi vas rade_i spomnile_i na več zanimivih vsebin lanskega leta iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Mirna Berberović, Neja Blaj Hribar, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Katja Čičigoj, Tjaša Franko, Ana Grobler, Tea Hvala, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko. 

Bodeča neža

V torek, 6. marca 2019, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. V spletnem glasovanju je sodelovalo kar 1.119 ljudi. Bodečo nežo sezone 2018/2019 je prejel Vilijem Ščuka.

bn2

 

Razstava bodeče neže na 9. MFF StopTrik

Oktobra 2019 je v Mariboru potekal 9. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki je temeljil na geslih »Feminizem je futurizem« in »Kontekst je pomemben«. Ob festivalu smo v prostorih Vetrinjskega dvora organizirali razstavo subvertiranih izjav, ki jih je bodeča neža zbrala v preteklih letih.

72455596_3035691026506325_1867273268575076352_o

9. MFF StopTrik festival, Vetrinjski dvor, Maribor

 

Projekt Medijski spol 2018–2019

1clovecek-koncen-1-barven-slo
V letih 2018 in 2019 sta društvo Vita Activa in spol.si izvedla projekt Medijski spol, ki ga je podprla ameriška ambasada v Sloveniji. Marca 2019 smo projekt zaključili s skupnim naborom 10 člankov na temo spola in medijev ter 7 dogodki v Ljubljani, Kamniku, Idriji, Celju in Sežani – z ogledom in pogovorom o filmih The Mask You Live In in Miss Representation ter virtualno galerijo To JE naravno!

 

 

Prispevki projekta Medijski spol na spletnem portalu spol.si:

 

Virtualna galerija To JE naravno!

Virtualna galerija, ki so jo pripravile_i Ana Grobler, Teo Delić, Eva Mlinarič, postavil pa Dejan Paradiž, hyena-1099073_1280izhaja iz dejstva, da je med mnogimi diskriminatornimi izjavami izključevalnega diskurza proti LGBTIQA posameznicam_kom, skupnostim in drugim, ki štrlijo iz okvirov heteronormativnih predstav o identiteti, spolih, spolnih vlogah ali usmerjenosti, ena izjava stalnica: »To ni naravno.« Za nekaj minut pozabimo, da je razmišljati o naravnosti, še posebno v zvezi z ljudmi, naivno, in vzemimo, da pojem naravno predstavlja nečloveški živalski svet. Ta je v resnici precej bolj raznolik, kot nas skušajo prepričati prevladujoče domneve in heteronormativne reprezentacije, saj je kvirovskost povsem običajen del živalskega vedenja. V biologiji je dokumentiranih več kot 1500 vrst, ki kažejo kvirovske vzorce vedenja ali identitete.

Druge objave na spol.si

Na spletnem portalu spol.si smo poleg člankov projekta Medijski spol objavili še: 

 

Sodelovanje s Feminističnim seminarjem (KUD Anarhiv, Trubarjeva hiša literature)

IMG_20191203_200643-1024x768

Feministični seminar, Trubarjeva hiša literature

V letu 2019 smo začeli_e sodelovati s Feminističnim seminarjem, ki ga organizirata Katja Čičigoj in Klara Otorepec v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana. Decembra je odgovorna urednica spol.si Mirna Berberović v Trubarjevi hiši literature predstavila sodobne feministične medije.

V letu 2020 se obeta serija člankov o temah, ki jih obravnavajo avtorice_ji v sklopu Feminističnega seminarja.

Napovednica

V našem koledarju dogodkov na spol.si smo v letu 2019 najavile_i 1.033 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi letošnje leto tako plodno.

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

V letu 2019 so bile na naših družbenih omrežjih najodmevnejše naslednje objave:

Januarja je v Sloveniji in na naših družbenih omrežjih najbolj odmevala razsodba sodišča v Kopru, ki je storilca oprostilo posilstva, češ da je prisilo nad žrtvijo uporabil šele, ko je hotel dokončati svoje dejanje. 

Februarja je imel na naši Facebook strani največ odziva prispevek o nejeveri, da je prestižno nagrado oskar prejel kratki dokumentarni film o menstruaciji After Period: End of Sentence. Na Twitterju je najbolj odmevalo povabilo k spletnemu glasovanju za bodečo nežo. 

Marec je tradicionalno v znamenju bodeče neže. Z naših družbenih omrežji se je najbolj razširila vest o podelitvi nagrade bodeča neža, ki jo je prejel pediater in psihoterapevt Viljem Ščuka za izjavo, v kateri je izenačil posilstvo in spolni odnos. Velikega odziva je bil deležen tudi poziv medijem h korektnemu poročanju o nasilju nad ženskami, ki je nastal kot odgovor na neprimeren naslov nekega članka.

V aprilu je odjeknil CNVOS-ov prispevek s podrobnim odgovorom na netočne trditve Delovega novinarja Karla Lipnika, da so slovenske nevladne organizacije davčne oaze. Velik odziv je imela tudi objava izsledkov raziskave, ki je ugotovila splošen svetovni upad predsodkov med ljudmi. 

Maj, mesec ljubezni, je razveselil z novico, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) transspolnost črtala s seznama bolezni. Dobro je bila sprejeta tudi ikonografika s podatki, kdaj so po svetu ženske dobile volilno pravico.

Junija je najbolj odjeknilo ogorčenje nad izjavo nekdanje predsedniške kandidatke, da je pretepena in hudo poškodovana mariborska sodnica »dobila to, kar si je zaslužila«. Številnega odobravanja je bil deležen komentar Večerovega novinarja, ki je družbeno ozračje ob tem dogodku opisal kot izdih olajšanja, da je bila pretepena ženska, in ne sodnica.

Velik odziv javnosti je julija doživel častni naziv, ki ga je prejela skladateljica Nina Šenk, ko je postala edina skladateljica in edina ženska izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz sveta se je po naših družbenoomrežnih kanalih razširila vest, da je neki ameriški sodnik predlagal tožilstvu, naj 16-letno žrtev posilstva in njene starše pouči o tem, kako bi obtožnica lahko uničila storilčevo življenje, saj je iz dobre družine in obiskuje odlično šolo. 

Avgusta je bila veliko odobravanja doživela novica, da je premierka Romunije Viorica Dancila razrešila ministrico za izobraževanje Ecaterino Andronescu zaradi njene izjave ob umoru najstnice, češ da bi morala vsaka ženska vedeti, da ne sme prisesti k neznanemu moškemu. Prav tako je s spletnega portala spol.si preko naših spletnih kanalov dobro odjeknil članek Maje Peharc o splavu.

Na začetku novega šolskega leta, v septembru, je bila na naših družbenih kanalih največjega odziva deležna preko Instagrama deljena fotografija spominskega obeležja na pročelju stavbe, kjer domuje Javna agencija za knjigo, leta 1943 pa so se tam začele ženske demonstracije proti okupatorju. Na Twiterju je največ nejevere doživel komentar ob novem nagrajencu Vilenice, da je doslej to nagrado prejelo zgolj 7 prejemnic.

Oktobra je imel največji doseg z nominacijo za bodečo nežo opremljeni komentar Dela, da je visok delež zaposlenih Slovenk problem, češ, kdo bo skrbel za ostarele. Na Twiterju je imela največ odziva delitev tvitov, ki na splav gledajo s perspektive odgovornosti moških.

Novembra je bolj kot gibanje movember zaznamovala roza torbica za psa, zaradi katere je skupina fantov pretepla Beograjčana, ki jo je držal v roki.

Leto 2019 se je decembra žal zaključilo z novo absurdno vestjo iz ameriških logov. V Ohiu so namreč predlagali zakon, po katerem bi zdravniku_ici, če ženski ob reševanju življenja zaradi zunajmaternični nosečnosti odstranjenega tkiva ne bi vstavil v maternico, grozila obsodba za umor. Na Twiterju pa smo sledilke in sledilce razveselili s člankom, ki je razkril, da je bil prvi britanski kirurg, ki je uspešno opravil carski rez – kirurginja.

 

Odbor za ženske Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Odbor za ženske pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije deluje po zgledu tovrstnih odborov sorodnih društev. Zavzemajo se za promocijo študija matematike, fizike in astronomije med dekleti in ženskami. Ker na teh področjih še vedno prevladujejo moški, je njihov cilj namen spodbuditi ženske k aktivnim karieram. Delež študentk se je v zadnjih desetletjih sicer povečal, a po drugi strani je rednih profesoric komaj za vzorec, prav tako ženskih vodij programskih skupin in nosilk projektov. Vse to priča o obstoju tako imenovanega steklenega stropa, ki preprečuje ženskam, da bi se povzpele na najvišja mesta v znanstveni in akademski hierarhiji. Zavzemajo se tudi za ohranjanje zgodovinskega spomina na dosežke znanstvenic, za enake možnosti in enako obravnavo obeh spolov tako pri študiju kot tudi na karierni poti in pri pridobivanju raziskovalnih sredstev, za družinam prijazne znanstvene kariere ter za transparentnost postopkov zaposlovanja v akademskem svetu in razdeljevanja raziskovalnih sredstev. 

 

Spletna stran.

DOFEM Iskra

iskra

DOFEM Iskra je Delovni odbor za feminizem Študentske organizacije Iskra. V letih 2016-2019 so organizirale proteste za 8. marec na Kongresnem trgu v Ljubljani z več javnimi zahtevami in manifestom. Pridružujejo se javnim pobudam, akcijam in protestom, npr. proti nasilju nad ženskami, proti seksizmu v izobraževanju, za reproduktivne pravice, delavske pravice žensk idr., ter sodelujejo z drugimi sorodnimi organizacijami.

 

 

Spletna stran. Facebook.

Sestrovščina ponosnega delfina

Sestrovscinaponosnegadelfina“Sestrovščina ponosnega delfina” je v osnovi bralni krožek feminističnih besedili, obenem pa je tudi sestrovščina: tj. pajdaška skupnost ljudi, ki jih povezuje prepoznavanje skupnih problemov v družbi. Vzniknila je iz potrebe po naslavljanju problematike spolov in seksualnosti ter na to vezanih razmerij moči in oblik diskriminacije v sodobni družbi s pomočjo klasičnih in sodobnih tekstov feministične teorije, a ne na način akademske obravnave.  Medtem ko se je s feminističnimi vsebinami pri nas moč srečati tekom študija humanistike in družboslovja, ali prek drugih avtonomih platform, pa se tam z besedili srečujejo bodisi na način predavanj in seminarjev, ki besedila motrijo iz zgodovinske, filozofske ali politične perspektive, bodisi iz vidika konkretne družbene uporabnosti in poltičnega aktivizma. Medtem ko nas zanimata oba vidika, pa želimo s sestrovščino vzpostaviti tudi prostor, čas, situacije in skupino ljudi, ki lahko k osnovnim problemom obravnavanih besedil vstopajo nenazadnje tudi skozi to, kar take in drugačne (tudi feministične) boje motivira: osebne izkušnje. Izhajamo iz zavedanja, da feminizem ni le vsebinska (politična) orietacija (iz)branih besedil, temveč tudi način branja. Krožek stremi k ustvarjanju sprejemajoče in sproščene atmosfere, ki bi omogočala udeleženkam in udeležencem merjenje besedil z lastnimi izkušnjami in potrebami in ne zgolj s pravili logične argumentacije ali filozofskim instrumentarijem. Prizadevamo si torej za razvijanje dejansko utelesene in umeščene vednosti, ki se ne boji soočiti z osebnimi izvori političnega. Namen krožka je obenem preseči udomačene oblike (reprezentacijskega) feminizma in post-feminizma  z afirmacijo relevantnosti (radikalnega) feminističnega prevpraševanja hierarhičnih struktur in oblastnih razmerij za vsako posameznico/-ka in za družbo širše, tudi onkraj vprašanj spola in seksualnosti.

FacebookSpletna stran.

 

No-border craft

No-border-craftNo-border craft je samoorganizirana skupina prosilk za azil, migrantk s statusom begunke in aktivistk, ki »skupnostno kvačkajo in se družijo brez meja«. Njihova kvačkarska srečanja so se začela znotraj Skupine za vključevanje migrantk* v skupnost v sodelovanju z neformalno rokodelsko skupino KvaKvačkaš. Bistveni cilj skupine je gradnja socialne mreže med lokalnimi prebivalkami in migrantkami ter prizadevanje za krepitev moči in uveljavljanje znanj, izkušenj in poguma migrantskih žensk. Aktivno iščejo možnosti alternativne ekonomije in afirmacije znanj migrantk, zato so se odločile, da svoje izdelke ponudijo v zameno za prostovoljne prispevke ob različnih priložnostih. Avtorice izdelkov in delavnic so prosilke za azil iz azilnih domov Vič in Logatec, migrantke, ki živijo v Ljubljani, in aktivistke. 

Facebook

 

Mednarodni kvirovski in feministični festival Rdeče zore

RdeceZore20letRdeče zore so feministični in kvirovski kolektiv, ki večinoma organizirana različna skupnostna druženja in akcije. Osrednji in najbolj odmeven je istoimenski mednarodni festival, k ije ime prevzel po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena topla pisatelja Kurta Klaeberja. Pobudnice festivala so leta 2000 delovale an Metelkovi v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri, sedaj pa festival poteka pod okriljem KUD-a Mreža. Festival se vsako leto dogodi okrog 8. marca in sledi načelu DIY (naredi sam_a), skuša pa razpreti javni prostor za druženje in izražanje žensk* na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Večinoma se festival odvija na območju AKC Metelkove in Avtonomne Tovarne Rog v Ljubljani, občasno tudi v mladinskih centrih in ostalih prostorih v drugih mestih.

Povezava na spletno stran

Afkors (Anarhistično-kvirovsko-feministični prostor Rog)

AfkorsLjubljani in širši okolici, ki se nahaja v 3. nadstropju osrednje stavbe Avtonomne Tovarne Rog. Od julija 2016 do januarja 2018 so ga gradile feministke iz istoimenskega kolektiva (Afkors) in ga od takrat naprej upravljajo do dandanes. 

Avtonomne feministke ves čas proizvajajo hrup v Rogu, na ulicah in v drugih avtonomnih prostorih ter tkejo mednarodne mreže upora. Njihova praksa je povezovanje, sodelovanje, eksperimentiranej, graditev avtonomije in skupinsko hrupno jecljanje. Ker jih združuje afinineta, ne identiteta, nimajo ne imena ne kontakta. Za morebitno sodelovanje jih poiščite v Rogu!

 

Povezava na spletno stran

Komentar delovne ekipe bodeče neže (Rdeče zore in spol.si) na odprto pismo podpornikov dr. Ščuke iz Dnevnika z dne 14. 3. 2019

V spletnem glasovanju bodeče neže je letos od 26. 2. do vključno 4. 3. 2019 sodelovalo 1.119 ljudi, ki so med 28 izjavami v finale uvrstile_i izjavo pediatra in psihoterapevta Viljema Ščuke, izjavo imitatorja in radijskega novinarja Jureta Mastnaka, izjavo novinarja Jaka Lopatiča, izjavo prevajalca in pisatelja Branka Gradišnika ter izjavo pisateljice in publicistke Milene Miklavčič. Na samem dogodku razglasitve je publika z 69 glasovi (od skupno 91) izglasovala izjavo Viljema Ščuke: »Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …« Več na: https://spol.si/blog/2019/03/16/bodeco-nezo-20182019-prejme-viljem-scuka/. 

Dr. Viljem Ščuka se na javno pismo (julij 2018) Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi zoper njegove izjave za Svet 24.si ni odzval. Prav tako ni komentiral spletne objave Slovenske krovne zveze za psihoterapijo – SKZP, ki se je ravno tako distancirala od njegove izjave in jo označila za »strokovno in etično nesprejemljivo«. Po razglasitvi bodeče neže, 6. marca 2019, pa je za oddajo 24ur na POP TV povedal, da njegova izjava »ni bila vzeta iz konteksta ali napačno razumljena. Tako je njegovo mnenje«.

Trinajst podpisnikov odprtega pisma, ki smo ga lahko le delno prebrale_i v objavi Dnevnika 14. marca, pravi, da je podarjena bodeča neža javni napad na »strokovnjaka, ki si zaradi svojega vseživljenjskega humanega in strokovnega delovanja zasluži globoko spoštovanje« in je »posledica nepoznavanja dela Vilija Ščuke«. 

Me_i na tej točki odgovarjamo, da namen podeljevanja bodeče neže ni diskreditacija oseb in njihovega preteklega (strokovnega) dela, marveč gre za neposreden odziv izključno na sporne izjave, ki izražajo seksizem. Naš namen je opozarjati na seksizme v javnem diskurzu, jih problematizirati in nasprotovati normalizaciji tovrstnega seksističnega diskurza, spodbujati kritično ozaveščenost in aktivno participirati pri prepoznavanju seksizma oziroma seksizmov. Javne osebe imajo privilegij in družbeno moč, da soustvarjajo javno mnenje, od strokovnjakov (v prosveti, zdravstvu, pravu …) pa pričakujemo strokovnost, etičnost in odgovornost. V to kategorijo spada tudi dr. Ščuka, za katerega bi si želele_i, da bi pri obravnavi spolnega nasilja (mladostnikov_ic) uporabljal strokovnost in senzibiliziran pristop, ne pa prelagal krivdo spolnega nasilja na (mladoletne) žrtve in jih tako sekundarno viktimiziral.

V zadnjih mesecih prihajajo na plan afere v zvezi s spolnim nasiljem (afera na OŠ Prule, razsodba koprskega sodišča, kjer spolni napadalec ni bil spoznan za krivega posilstva zoper spečo žrtev, otipavanje mladoletnice s strani družinskega zdravnika, spolni napad mariborskega zobozdravnika na pacientki itd.), napovedana je tudi sprememba kazenskega zakonika na področju spolnega nasilja iz »modela prisile« v »model soglasja« (tj. »da je da in ne je ne«). Žrtvam spolnega nasilja, ki so največkrat ženske, je v prvi vrsti treba verjeti, hkrati pa morajo biti v nadaljnjih pravnih postopkih obdane s profesionalnim kadrom. Pogosto so namreč žrtve predsodkov (ali so se dovolj jasno upirale, kako so bile oblečene, ali so bile pod vplivom psihoaktivnih substanc ipd.). Spolna ravnanja, ki se zgodijo brez soglasja, je treba inkriminirati, v družbi pa se je treba znebiti starih patriarhalnih vzorcev in prepričanj, da mora biti ženska v heteroseksualnem odnosu podrejena moškemu, ter reflektirati in omejiti medijsko pojavnost »strokovnjakov«, ki idealizirajo patriarhalna razmerja ter posledično opravičujejo in legitimirajo konservativna prepričanja in dejanja tistih, ki ne le verjamejo, ampak se tudi vedejo problematično in celo nasilno. Če želimo živeti v odprti družbi strpnih in odgovornih posameznic_kov, je tu nadvse pomembna vzgoja in socializacija otrok. Če je bil namen Ščukovega projekta »Brez megle v glavi« to, da otroci postanejo razmišljujoče osebnosti, ki bodo kritični do družbe in tudi do sebe, je eden od pomembnih naukov tudi ta, da moramo skrbeti za dobrobit otrok in da je za spolno nasilje odgovoren_na povzročitelj_ica in ne žrtev. 

Bodečo nežo 2018/2019 prejme Viljem Ščuka

V torek, 6. marca 2019, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Obiskovalke_ci so seksistično izjavo leta izbirale_i med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje.

V spletnem glasovanju je letos sodelovalo 1.119 ljudi, ki so v finale uvrstili tudi Jureta Mastnaka, novinarja Jaka Lopatiča, prevajalca in pisatelja Branka Gradišnika ter pisateljico in publicistko Mileno Miklavčič.

Več o izjavah: https://spol.si/blog/2019/03/06/2469/.

Bodeča neža sezone 2018/2019 je z 69 glasovi (od skupno 91) pripadla Viljemu Ščuki, pediatru in psihoterapevtu, za izjavo:

»Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …«,

podano v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si dne 29. 6. 2018.

Utemeljitev: Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve.

Odziv Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi, ki so se na izjavo odzvali z javnim pismom (11. 7. 2018), iz katerega navajamo: »Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.«

Izjavo Ščuke, ki sam izjave ne zanika, je zavrnila tudi Slovenska krovna zveza za psihoterapijo – SKZP, ki je dne 25. 7. 2018 na svojem FB profilu zapisala: »Ta izjava, ki je g. Ščuka ni demantiral, je za nas strokovno in etično nesprejemljiva, zato jo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo zavračamo. Strinjamo se s skupnim odzivom Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga v celoti podpiramo.« (Tomaž Flajs, predsednik SKZP)

Vabilo na raglasitev bodeče neže

Spletno glasovanje je za seksistično izjavo leta je potekalo med 26. 2. 2019 in 4. 3. 2019. Udeležilo se ga je 1.191 ljudi. Spodaj je seznam petih izjav, ki jih je javnost označila za najbolj seksistične, skupaj z utemeljitvami. Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v SC Rog na Trubarjevi 72 v Ljubljani, v sredo 6. 3. 2019 ob 21. uri v ovkiru 20. festival rdeče zore. Vljudno vabljene_i na razglasitev!

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

1.

Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh….

Viljem Ščuka, pediater in psihoterapevt v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si (29. 6. 2018)

Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve. 

Utemeljitev Iz pisma DNK: Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.

2.

Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.

Jure Mastnak, imitator in radijski novinar na Twitterju (izvorna izjava izbrisana); Demokracija:  Poglejte grožnjo Jureta Mastnaka iz RTV Slovenija Normi Korošec na Twitterju: »Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.« (2. 3. 2018)

Utemeljitev: Izjava izraža nasilen seksizem, v katerem je političarka Norma Korošec zgolj predmet najbolj grobega ponižanja ženske s strani moških. Gre za eskpliciten namig na agresivno posilstvo, povezano z obljubo bolečine (“brutalno”) in hkrati za izražanje superiornega odnosa moških do ženske spolnosti kot področja kaznovanja in prevlade (“jst bi njo”). Poleg tega politične ali ideološke polemike in nestrinjanja ne morejo biti izgovor za poniževanje žensk, grožnje z nasiljem in posilstvom. Hkrati je izjava implicitna grožnja vsem ženskam, ki želijo nastopati v javnosti, saj če jo sprejmemo kot šalo, je lahko naslednji dan tarča “šale” tudi druga ženska.

3.

Ali sem prav slišala, da imate bolj v čislih nas ženske?

Itak. Na osnovni zdravstveni ravni pa še sploh. Tu se izraža skrb za drugega, in ženske so ne glede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke, kot bitja voljna pomagati in skrbeti. Moškim je mar za ideje in orožje, ženskam za čustva in ljudi. Mlajša hči Ana študira socialno delo – ko se je vpisovala, sem videl v vrsti sto deklet in enega samega fanta (zato pa se reče »blažen med ženami«). Gre za materialno nehvaležen in delovno obremenjujoč poklic – zato gredo vanj ženske. Na specialistični ravni imam pa kar rad tudi zdravnike, kajti ta raven zahteva tudi nekaj shizoidne racionalnosti, pa četudi brezosebne, in pod kirurškim nožem, recimo, je morda boljše, če ga drži odločna moška roka.

Branko Gradišnik, pisatelj, kolumnist in prevajalec v članku »Ženske so neglede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke in skrbnice«, OnaPlus (7. 2. 2019)

Utemeljitev: Gre za nizanje spolnih stereotipov, na podlagi katerih avtor izjave vzpostavlja vrednostne sodbe o značilnostih posameznega spola. Skratka, ponavlja delitev na prirojeno žensko in moško naravo, kot da ne bi bile_i vse_i vzgojene_i v družbi, pri čemer naj bi bila za ženske rezervirana družbeno manj ugledna in slabše plačana dela. Stara, poznana šovinistična klasika.

4.

– Večkrat sem se pogovarjal s trenerji ženskih smučarskih skakalk in so mi dejali, da je šest deklet težko nadzirati, ker ima vsaka svoje potrebe. Kako je v košarki, kjer jih imate vsaj dvakrat več?

– Morda uporabljajo ženske čare, da bi vas poskušale oviti okoli prsta?

– Ali kaj vpliva menstrualno obdobje, ki ga imajo dekleta?

– Ali morate kaj paziti, da ne pohvalite kakšno preveč, ker se lahko pri kateri vklopi zavist?

– Ali mlada dekleta veliko govorijo o Luki Dončiću?

Jaka Lopatič, novinar spletnega portala Siol v članku »Žensko košarko povzdignil in ji postavil trdne temelje«, Siol (15. 12. 2018)

Utemeljitev: Celotna naravnanost zastavljenih vprašanj v intervjuju, ki jih je navedeni novinar postavljal trenerju ženske košarkarske reprezentance Damirju Grgiću, je prežeta s seksizmom. Šolski primer šovinističnega podcenjevanja ženske košarke in žensk v športu nasploh.

5.

Kaj pa moški danes, kakšne težave imajo? 

Zdi se mi, da so potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske, vsaj pri nas, zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili že iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali. Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo.

Milena Miklavčič, pisateljica in pubicstka (in Helena Kocmur, novinarka Dela) v prispevku »Čez 50 let bo klasični moški izginil«, NeDelo (6. 1. 2019)

Utemeljitev: Ga. Miklavčič predstavi žensko emancipacijo kot grožnjo “naravnemu” redu, kjer je hierarhija med moškim in žensko jasno začrtana in predstavlja neko normalno ravnovesje. Rdečo nit intervjuja predstavlja nostalgija za stereotipnimi spolnimi vlogami in utopično preteklostjo, ko je bil moški “pravi moški” in ženska “prava ženska”. Novinarka jasno črta to rdečo nit z vprašanji, ki že sama napeljujejo na stereotipne zaključke.

 

Pričelo se je glasovanje za bodečo nežo 2018-2019

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujemo bodečo nežo za seksistično izjavo leta.

Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Za bodečo nežo 2018-2019 je nominiranih 28 izjav, ki so jih posameznice_ki prijavile_i preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji.

O tem, katere izjave najbolj očitno pozivajo k diskriminaciji, bo javnost lahko glasovala na spletni strani http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje od 26. 2. do vključno 4. 3. 2019. 

O končni_em zmagovalki_cu bo odločalo občinstvo na razglasitvi bodeče neže 2018-2019 v  SC Rog, v Ljubljani, 6. marca 2019 ob 21.00. Vabljene_i!

***

V iztekajočem se feminističnem letu, ki teče z osmim marcem, so med odgovornimi za širjenje seksizma ponovno prednjačile_i novinarke_ji oz. medijske_i sodelavci_ke, ki bodisi same_i nastopajo kot avtorice_ji seksističnih izjav bodisi le te nekritično širijo skozi izjave svojih intervjuvank_cev. Sicer so v vlogi avtorjev_ic seksističnih izjav izstopali še psihologi in zdravstveni delavci, na seznamu pa sta se znašla popularni glasbenik in celo nekdanja varuhinja človekovih pravic.

Rdečo nit, ki smo jo razbrale_i iz diskurza nominiranih izjava feministične sezone 2018/19, je krojilo predvsem objokovanje nad izgubljenimi patriarhalnimi razmerji, tradicionalnimi spolnimi vlogami in “pravo” moškostjo ter kazanje s prstom na feminizem in ženske “matere in uničevalke moških” kot tiste, ki so zakrivile obstoječe stanje. V skupini bodeče neže upamo, da bo rezultat teh “spoznanj” več vključevanja moških v skrb za otroke in njihovo vzgojo.

Komentar uredništva na Možinov intervju z dr. Andrejem Perkom na SLO 1

V nedeljo, 13.1. 2019, smo bili na nacionalni televiziji priča pogovoru z dr. Andrejem Perkom, ki ga je voditelj oddaje Jože Možina predstavil kot strokovnjaka za področja, na katerih dr. Perko po nobenih kriterijih ne izkazuje strokovnosti. Govor je bil o (tradicionalni) moškosti, pri razlagi katere je bil kot prvotni vir naveden pravnik B. M. Zupančič, spomnimo, lanskoletni dobitnik antinagrade bodeča neža in znan po svojih populističnih in negativno nastrojenih stališčih do feminizma. Slišati je bilo strah vzbujajoče in ponižujoče trditve o»zaroti, s katero hočejo feministke moške izločit iz družbenega življenja«; o »ženskah, ki nimajo enake možnosti moralne presoje kot moški«, pa vseeno dosegajo »feminizacijo poklicev«, zaradi »izključitve fantov v vrtcu in osnovni šoli«, ker so ti »testosteronska bitja«, o tem, da so se »uspešne, samske ženske pripravljene odreči svoji karieri, vsemu, kar imajo zato, da pridobijo (»ta’ pravga«) moškega partnerja«; omenja se še »teorija spolov«, kar je dikcija, značilna za populistična in homofobno nastrojena stališča.

Obenem v tej prosti obravnavi spola in spolnosti v oddaji ni bilo zaslediti kontekstualizacije problematike; ne zgodovinske (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbene (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli) in ne kulturne (androcentričnost, patriarhalnost), ki bi jo bilo mogoče označiti za strokovno. Po drugi strani je Ameriška zveza za psihologijo ugotovila, da je – v pogovoru čislana – tradicionalna moškost, ki v skladu s patriarhalno ideologijo dečkom in moškim onemogoča polno izražanje čustev, škodljiva in v skladu s tem podala strokovne smernice na področju psihološkega dela z dečki in moškimi. O ozki definiciji moškosti govori tudi dokumentarec »The Mask You Live In« (2015), ki ga predvajamo v sklopu projekta Medijski spol. Raziskave kažejo, da so fantje v ZDA v primerjavi z dekleti veliko prej diagnosticirani z vedenjskimi motnjami, večkrat izključeni iz šole, bolj podvrženi kriminalnim dejanjem, zasvojenostim in/ali samomorilnosti, kar stokovnjaki povezujejo ravno s pogojevanjem življenja moških po tradicionalnih merilih moškosti.

Nasploh menimo, da je dobrodošlo na nacionalni televiziji načenjati tovrstne pogovore. A za obravnavo teh tematik je zelo pomembna izbira sogovorcev in sogovork. Ta oddaja je bila žaljiva do moških, žensk, istospolno usmerjenih in tistih, ki svoje spolne identitete ne morejo osmisliti znotraj binarne delitve spolov na moške in ženske. Čas bi bil, da bi televizija povabila več gostov, ki si drznejo biti drugačni in nam lahko ob tem izdajo skrivnost, ki je ostala Perku nedoumljiva: kako se ob tem ne počutijo nič manj možato. 

 

 

Pismo podpore osebam z izkušnjo posilstva, ki doživljajo poniževanje v sodnih postopkih

Posilstvo je eden najhujših posegov v fizično in duševno integriteto človeka in lahko pusti posledice, ki posamenici_ku preprečujejo okrevanje in so lahko vseživljenjske. Doživljajo ga večinoma ženske, vendar so žrtve tudi moški in transspolne osebe. V preteklosti je bila toleranca do posilstev dokaj velika, saj je prevladovalo prepričanje, da ženske nimajo pravice odreči spolnosti moškim, katerih spolni nagon naj bi bil tako močen, da ga ne morejo nadzorovati in obvladovati. Ženske naj bi posilstvo izzivale s svojim vedenjem, oblačenjem, pitjem alkohola, kajenjem ali kako drugače. Menile_li smo, da so takšna, skrajno patriarhalna prepričanja res že stvar preteklosti in da je ob tolikih raziskavah, knjigah in strokovnih izobraževanjih o nasilju (tudi spolnem), ki so danes na voljo, ta vednost že vtkana v profesionalno ravnanje slovenskih institucij, če že ne v našo kulturno in družbeno zavest. Čeprav v vsakdanjem življenju slišimo izkušnje žensk, ki so v postopkih različnih institucij, še sploh sodstva, doživljale poniževanja in sramotenja zaradi preživetega posilstva, predvsem v obliki nesramnih in žaljivih vprašanj in komentarjev na obravnavah, smo ob poročanju o sodbah koprskega višjega in vrhovnega sodišča šokirane_ni. Potrebno je namreč poudariti, da je poročanja o slabem ravnanju v sodnih postopkih danes manj kot v preteklosti ter da se sodna praksa izboljšuje tako v razumevanju posilstva kot v kaznovanju storilcev. Zato so toliko bolj neprijetno presenetile argumentacija koprskega sodišča ob izrečeni sodbi in izjave pravosodnih oblasti, da ne načrtujejo spremembe zakonodaje na tem področju.

Najbolj sporno v sodbi je vztrajanje pri stališču, da sile ni, če ni odpora, in to od samega začetka posilstva. Že desetletja na spornost te interpretacije opozarjajo raziskovalke_ci iz akademske sfere in nevladne organizacije, ki delujejo proti nasilju nad ženskami in otroki. Dejstvo je, da odpor ne more biti indikator za ugotavljanje sile, saj posilstvo pogosto deluje tako, da žrtev ohromi, odpor pa lahko žrtev dodatno ogrozi. V konkretnem primeru je bil ravno odpor uporabljen kot edini način dokazovanja sile, s tem pa je prišlo do strašljive utemeljitve sodbe, ki pravi, da posilstva ni moglo biti, ker se je začelo v času, ko je žrtev spala, in se le zaključilo v času, ko se je prebudila in se začela upirati. Takšna utemeljitev seveda največ pove o sodnikih, ki so jo zapisali. Kaže na njihova prepričanja o posilstvih, na njihovo razumevanje samega dejanja in na njihov odnos do žrtve. Niti predstavljati si ne moremo, kako je bilo žrtvi v tem konkretnem sodnem postopku, kaj so jo spraševali, kako so z njo ravnali glede na to, kakšen odnos imajo do dejanja posilstva.

Sodba, na katero se odzivamo, kaže, da je v slovenskem sodstvu še vedno prisotno prepričanje o tem, da je silo mogoče dokazati le in samo z odporom. Tudi če bi bila le ena sama sodba utemeljena na tem prepričanju, bi bila to ena preveč. Zato je treba nemudoma spremeniti kazensko zakonodajo tako, da takšne utemeljitve ne bodo več možne. Ni več mogoče sprejeti pojasnila, da je zakonodaja ustrezna, le delo nekaterih sodnic in sodnikov neustrezno. Zato pričakujemo oz. zahtevamo naslednje:

  1. da pristojne institucije takoj opravijo strokovni nadzor v konkretni zadevi, ki je predmet javne razprave, in omogočijo žrtvi pravične in strokovno utemeljene postopke;
  2. da pristojne institucije nemudoma izvedejo poglobljeno razpravo o sojenjih v primerih spolnega nasilja, posilstev in drugih podobnih dejanj in prispevajo k spremembi sodne prakse, tako da bosta žrtvam teh kaznivih dejanj omogočena ohranitev osebnega dostojanstva in pravično sojenje;
  3. da začnejo pristojne institucije nemudoma pripravljati spremembe tistih delov kazenske zakonodaje, ki omogočajo sodbe, kot je ta, na katero se odzivamo; da uvedejo paradigmatske spremembe pogleda na posilstvo, in sicer tako, da se bodo kazensko preganjala vsa dejanja, ki ne nastanejo v izrecnem konsenzualnem odnosu – rečeno poenostavljeno, da bo ne pomenil ne.  

Pismu podpore se lahko pridružite na email naslovu institut8.marec@gmail.com. Pismo bo jutri poslano pristojnim institucijam in organom oblasti.

 

Vesna Leskošek , Inštitut 8. marec, Mojca Dobnikar, Nika Kovač, Mesto žensk, Darja Zaviršek , Eva Gračanin, Evan Grm, Tiva Vlaj, Ana Marija Sobočan, Katja Sešek Društvo informacijski center Legebitra, Mateja Vilfan, Mojca Urek , Filip Vurnik, Nika Perger, Nika Šušterič, Roman Kuhar, Vesna Štefanec, Gabrijela Simetinger, Veronika Bajt, Jasna Podreka, Jelka Zorn, Linn J Koletnik, Zavod TransAkcija, Tea Hvala, Suzana Tratnik, Festival Lezbična četrt, Iztok Šori, Mirovni inštitut, Simona Muršec, Društvo Parada ponosa, Metka Mencin Čeplak, Vita Activa (spol.si), Festival Deuje babe, Ana Grobler, Teja Reba

Pregled leta 2018

2017-12-28_145904
  Spoštovane_i,

Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo, ki ste nam jo namenile_i v lanskem letu, ter vam želimo srečno in uspešno leto 2019!

Hkrati bi vas želele_i opozoriti na nekaj zanimivih vsebin lanskega leta iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

 Uredniški odbor spol.si: Neja Blaj Hribar, Mirna Berberović, Tiva Vlaj, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Tjaša Franko, Ana Grobler, Tea Hvala, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Lea Vrečko.

 

Bodečo nežo sezone 2017/2018 je prejel Boštjan M. Zupančič

bn2

 V torek, 7. marca 2018, sta v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža.

 

Demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Demonstracije - Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Trg republike, Ljubljana, 31. 05. 2018.©spol.si

Demonstracije – Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Trg republike, Ljubljana, 31. 05. 2018.©spol.si

V četrtek, 31. maja 2018, smo na Trgu republike demonstrirale_i proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih »drugih«, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tu samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka – če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

 

Govor kolektiva spol.si na demonstracijah Brez strahu. Proti politiki sovraštva: https://spol.si/blog/2018/06/01/govor-spol-si/

 

Projekt Medijski spol

1clovecek-koncen-1-barven-slo

Društvo Vita Activa in spol.si sta v letu 2018 začela izvajati projekt Medijski spol, ki ga podpira ameriška ambasada v Sloveniji. V sklopu projekta je bilo na portalu objavljenih šest člankov:

 

»Pričenjamo projekt medijski spol« Iztoka Šorija,

»Uničenje ali V Hollywoodu nič novega« Maje Peharc govori o problemih, povezanih s spolom v filmski industriji,

»Stereotipi na prodaj« Ane Mladenovič obravnava reproduciranje spolnih stereotipov v reklamah,

»Kam se je skril užitek?« Martina Gramca analizira reprezentacije ženske seksualnosti v filmih in TV dramah,

»Močnejša od menstruacije« Tjaše Franko raziskuje obravnavo menstruacije v medijih, reklamah in popularni kulturi,

»Batman kot kvir vzgojni stereotip« Igorja Harba predstavlja alternativno branje ikone stripa – Batmana,

»Od nemočne princeske do heroine« Gregorja Stamejčiča – Grizlija se ukvarja z vprašanji vloge in reprezentacije žensk v računalniških igrah in igralniški kulturi.

 

V okviru projekta Medijski spol smo izvedli_e tudi 4 dogodke – v Ljubljani, Kamniku in Idriji – z ogledom in pogovorom o filmih »The Mask You Live In« in »Miss Representation«. Za začetek leta 2019 napovedujemo dogodke v Sežani in drugih krajih.

V letu 2019 vas vabimo tudi v našo virtualno galerijo, posvečeno spolu in seksualnosti v živalskem svetu.

 

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

Na FB profilu spol.si lahko dnevno spremljate in komentirate objave drugih medijev. V letu 2018 so bile najodmevnejše naslednje objave:

December: najpopularnejši prispevek v tem mesecu je bil Intervju s prof. dr. Darjo Zaviršek, med drugim eno od pobudnic gibanja #jaztudi, ki spodbuja ženske, da spregovorijo o nasilju.

November: prispevek o tem, da je Maja Haderlap, avstrijsko-slovenska pisateljica, letošnja prejemnica ugledne literarne nagrade Ingeborg Bachmann, kot slovenska govornica ob stoti obletnici razglasitve republike na Dunaju ob pozdravu namerno izpustila omembo prisotnega vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja iz vrst desničarskih svobodnjakov.

Oktober: Brazilski predsednik je postal Jair Messias Bolsonaro, sovražnik žensk, homofob in rasist.

September: Strokovnjakinja je paravojaštvo označila za »’naravno’ potrebo nezadovoljnih in prestrašenih moških v srednjih letih«.

Avgust: Šiva Nazar Ahari, ki je vrsto let obsežno poročala o različnih družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, ravnanje s političnimi zaporniki, skrajna revščina in pravice žensk v Iranu, je v Sloveniji dobila politično zatočišče.

Julij: Anglija je bila prelepljena s plakati, ki so opozorili na pogostejše moško nasilje nad ženskami v času nogometnega prvenstva.

Junij: Pri založbi Quercus je izšla knjiga, ki fantom ponuja nove, drugačne vzornike.

Maj: Članice društev, ki so podprla kandidaturo prof. dr. Matjaža Gamsa za izvolitev v Državni svet za področje raziskovalne dejavnosti, so državnega svetnika pozvale k odstopu.

April: Neplačano delo žensk je gonilo sodobnega ekonomskega sistema.

Marec: Apel portala spol.si k primerni obravnavi spolnega nadlegovanja v javnih prostorih in na prireditvah.

Februar: Vabilo portala spol.si h glasovanju za #BodečaNeža.

Januar: V eni od najbolj priljubljenih oper v Italiji se glavna junakinja na koncu ne ubije, pač pa v znak boja proti nasilju nad ženskami ubije tirana, ki jo je mučil.

Podelitev nagrade bodeča neža 2017–2018 (video)

Končno vas lahko povabimo k ogledu posnetka z razglasitve nagrade bodeča neža 2017–2018, ki je potekala v sklopu burleskno-kabarejskega nastopa FEM TV na festivalu Rdeče zore 7. 3. 2018.

 

Občinstvo je z večino glasov odločilo, da izmed petih najvišje uvrščenih izjav nečastni naziv letos pripade Boštjanu M. Zupančiču za izjavo, s katero je poskušal diskreditirati borko za pravice žensk Simone Veil ter pravico do splava.
 

 
Kolektiv Fem TV je za razglasitev pripravil izvrsten kulturni program s parodijo televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko aktualnih družbenih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. FEM TV bo ponovno nastopal na prvi ediciji nove platforme Sindikat v Gromki 1. 9. 2018 ob 22. uri. Če vas je posnetek spravil v dobro voljo, veste, kje morate biti 1. septembra. Pred tem pa seveda ponovno vabljene_i k dodajanju žaljivih seksističnih izjav na portal bodeče neže.

Govor SPOL.SI na demonstracijah: Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih “drugih”, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tam samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka, če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

Pred tokratnimi volitvami človek dobi občutek, da se je vsem zmešalo. Slišimo lahko vse: preplavili nas bodo prebežniki in priseljenci. Da prinašajo tujo kulturo, vero. Sprašujejo se, če je tu še Slovenija. Grozi se, da bodo priseljenci in prebežniki napadali “naše” ženske, da bomo morale zaradi njih zakrivati obraze. Za nameček nam pravijo, da nam grozi izumiranje naroda, za kar smo krive kar Slovenke! Ker uresničujemo izborjeno pravico do izobraževanja, samostojnega življenja, političnega udejstvovanja, svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Slišimo, da je potrebno pravico do umetne prekinitve nosečnosti otežiti, omejiti, jo narediti plačljivo!

Ženskost, družina, spolna usmerjenost, rojevanje otrok, migracije in še več se izrablja za uveljavljanje politike apartheida: to je za omejevanja svoboščin, ukinjanja izborjenih pravic, omejevanja, izločanja iz javnega življenja, utišanja, ustrahovanja, poniževanja! Dovolj je s politiko ustrahovanja!

Zato zahtevamo popolno prenehanje strašenja javnosti pred različnostjo! Javne osebe, predvsem politiki v tem predvolilnem času pozabljajo, da družbo tvorimo vsi – in zavračamo biti grešni kozli za to, kar je v naši družbi narobe. Mediji, ki reproducirajo njihov diskurz, pozabljajo, da nismo zgolj davkoplačevalke_ci, ampak smo ljudje! Me_i, v skupnem prepletu različnosti in podobnosti, ki zahtevamo spoštljiv odnos in enake pravice! Ne bomo mirno stale_i, medtem, ko nas ponižujejo, odločevalci pa mirno gledajo, kot, da se nič ne dogaja.

Ne bomo dovolile, da se nas reducira na maternice!
Ne bomo dovolile, da nam pravijo, da so naše spolne usmerjenosti nenaravne!
Ne bomo dovolile, da nam grozijo s posilstvi.
Ne bomo dovolile, da nas zmerjajo s prostitutkami.
Ne bomo dovolile, da našo varnost zlorabljajo za ščuvanje proti migrantom!
Ne bomo dovolile, da nam vladajo seksisti!

Ne bomo dovolile da nam odvzamejo pravico do splava.
Ne bomo dovolile, da nas imajo za manjvredne, ker nimamo otrok.
Ven iz naših maternic, ven iz naših spalnic, stran s sovraštvom!

In zapomnite si, NISMO “VAŠE” ŽENSKE!

 

 

 

Demonstracije | Brez strahu. Proti politiki sovraštva

33304078_371744463333136_792713240420286464_n

 

V četrtek, 31. maja 2018, ob 17:00 bodo na Trgu republike demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva.

Demonstrirale_i bomo proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Vse največje zgodovinske grozote so se začele z organiziranim spodbujanjem sovraštva. S politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne. Namesto blaginje je sejala strah, namesto solidarnosti nasilje. Danes se s svojimi praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor. Nismo nasedle_i njenim lažem.

In ne dovolimo, da nam zavlada!

VSI NA DEMONSTRACIJE!
Trg republike
Četrtek, 31. maj 2018, ob 17.00

 

Osebno je politično. Vsi na demonstracije. #brezstrahu #protipolitikisovraštva

Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki

Od Inštituta za preučevanje enakosti spolov smo prejeli preliminarne ugotovitve projekta Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki, ki jih objavljamo v celoti.

ENAKOST SPOLOV NA SLOVENSKEM POLITIČNEM PARKETU
Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki

 

Slab teden nas samo še loči do državnozborskih volitev. Z odstopom predsednika vlade RS bomo letos priča že tretjim predčasnim volitvam v zgodovini Republike Slovenije, zato težkega predvolilnega boja ne gre izključevati. Ta je bil letos še posebej pomladno obarvan – ne samo, da se dejansko odvija spomladi, neke vrste metaforično pomladno prebujanje gre zaslediti tudi na slovenskem političnem parketu, saj smo bili priča vznikanju mnogih novih strank. Za sedeže v Državnem zboru se namreč poteguje kar 22 strank.

 

Zaradi gospodarske krize so bile teme, ki primarno zadevajo človekove pravice in svoboščine za nekaj časa odrinjene iz javnosti, saj zaradi skrbi za ekonomske kazalce v politiki slednjim niso posvečali skorajda nikakršne pozornost.[1] Slovenija se je v zadnjih dveh letih, glede na uradne makroekonomske kazalce, ponovno gospodarsko ter politično stabilizirala, zato je pomembno, da v ospredje stopijo tudi tematike, vezane na osebne svoboščine državljanov in državljank, ki bi v demokratičnih državah morali predstavljati pomemben temelj vsakega političnega delovanja. Ena izmed ključnih tematik je prav gotovo tudi enakost spolov, saj zadeva celotno prebivalstvo Republike Slovenije. Ker se to tematiko že nekaj časa aktivno izriva s političnega parketa, smo se na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov odločili, da pod budnim očesom članice Strokovnega sveta dr. Milice Antić Gaber, izvedemo raziskavo z naslovom Volitve 2018: raziskava o enakosti spolov v politiki. Za potrebe slednje smo vse politične stranke, ki jim je javnomnenjska anketa agencije Delo stik med 29. marcem in 5. aprilom pokazala več kot 1 % glasov na volitvah, povprašali o njihovih percepcijah enakosti spolov v Sloveniji. Vsem smo zastavili zgolj tri vprašanja:

 

  • Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?
  • Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?
  • Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?

 

Odgovore na vprašanja nam je poslalo 10 od 17 analiziranih političnih strank, in sicer (stranke so razvrščene v vrstni red glede na čas prejema njihovih odgovorov): Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Stranke Alenke Bratušek (SAB), Solidarnosti, Socialnih demokratov (SD), Zedinjene Slovenije (ZS), Levice, Stranke modernega centra (SMC), Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije (LAČiZS), ne pa tudi od Slovenske demokratske stranke (SDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS).

 

Že pri prvem vprašanju (Kaj razumete pod pojmom enakost spolov?) so iz podanih odgovorov očitne precejšne razlike.  Medtem, ko si SAB, SD, Solidarnost, LMŠ, Levica in LAČiZS pri opredeljevanju enakosti spolov pretežno pomagajo z besednimi zvezami ‘enaka obravnava’, ‘dejanska enakost’ in ‘enake možnosti’, na strani NSi, SLS in Zedinjene Slovenije v večji meri zaznamo sklicevanje na ‘enakopravnost’.

 

Tovrstni opredelitvi sta namreč vsebinsko različni: termin ‘enakopravnost spolov’ je širši množici sicer morda bliže, ker se ga je uporabljalo že v prejšnjem političnem sistemu. Vendar pa se z njim poudarja predvsem pravno enakost moških in žensk. Sodobni koncept ‘enakost spolov’ pa poleg pravno-formalne podlage (de jure) enakosti, vsebuje še zavzemanje za enak položaj spolov, torej za dejansko (de facto) enakost. Enakost po zakonu namreč še ne zagotavlja  enakega  položaja žensk in moških v družb in različnih sferah njihovega delovanja. Če govorimo zgolj o enakopravnosti, izgubimo družbeni vidik enakosti; če govorimo o enakih možnostih in enaki udeležbi pri delitvi rezultatov družbenega razvoja, ne zanikamo enakopravnosti, saj ta v ozadju še zmeraj ostaja kot pravna podlaga (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018).

 

Glede na zgoraj zapisano, je mogoče odgovore strank razvrstiti v dve kategoriji. Nekatere stranke so mnenja, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za terminološko zmoto oziroma napačno dikcijo, saj naj bi konotacija slednje nakazovala na »politične implikacije od ukinitve bioloških razlik med moškimi in ženskami do razvrednotenja materinstva in očetovstva, saj bi lahko v razglasitvi enakosti med spoloma očetovstvo nadomeščale ženske in materinstvo nadomeščali moški« (NSi). Ali pa je ta termin označen kot napačen, ker »oba spola nikoli nista bila in ne bosta enaka. Če bi bila oba spola enaka, potem človeštva sploh ne bi bilo, ker se ne bi bili zmožni razmnoževati« (Zedinjena Slovenija). Tovrstna pojmovanja enakosti spolov niso uglašena s pojmovanjem enakosti spolov kakršne zasledimo v dokumentih evropske unije ali drugih mednarodnih dokumentih, ki urejajo to področje.

 

Stranki SMC in LMŠ pa sta prepoznali nekatere dodatne vidike pojmovanja enakosti spolov v kontekstu družbene realnosti, saj sta v odgovoru izpostavili tudi problem »stereotipizacije spolnih vlog« (SMC) in vidik »(ne)enakih pričakovanj« glede na spol (LMŠ).

 

Drugo vprašanje (Ali se vam zdi, da je v Sloveniji za enakost spolov ustrezno poskrbljeno?) je večinoma generiralo daljše odgovore. Stranke so si enotne glede tega, da je na področju enakosti spolov v Sloveniji potrebno postoriti še marsikaj. SD in Levica na primer ugotavljata, da so »prednost Slovenije izjemno dobri kazalniki na svetovni ravni /…/, vendar pa se je trend v zadnjih letih na nekaterih področjih obrnil« (SD) ter, da kljub temu, »da mednarodne primerjave potrjujejo, da smo glede plačne enakosti v Sloveniji ob boku najbolj naprednim državam /…/, pa smo še daleč od končnega cilje, tj. popolne izenačitve priložnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obravnavo« (Levica). Prav tako je bilo v nekaj odgovorih poudarjen prepad med zakonodajo in uresničevanjem slednje. SAB je na primer izpostavila, da »imamo dobro zakonodajo, a samo zakoni pač nikoli ne bodo dovolj za to, da bi stvari ‘štimale’«, čemur se pridružuje tudi LMŠ s stališčem,  da je »na načelni ravni za enakosti spolov dobro poskrbljeno /…/, bi pa se dalo še marsikaj postoriti v praksi«. Solidarnost pa meni, da »za enakost spolov seveda še ni dosledno poskrbljeno, tako glede zakonodaje kot glede na javni diskurz«.

 

V veliki večini so stranke prepoznale podobne problematične aspekte enakosti spolov v Sloveniji. Najbolj pogosto so bili izpostavljeni naslednji: pomanjkanje žensk na vodstvenih položajih tako v politiki kot tudi v gospodarstvu ter prisotnost t. i. steklenega stropa (SAB, Levica, SMC, LMŠ, LAČiZS), plačna vrzel (SLS, SAB, Zedinjena Slovenija, Levica, SMC), usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (SLS, SD, LAČiZS), nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje (Solidarnost, SD, Levica), delitev domačih opravil (SLS, SAB, Levica) in potreba po več vloženega truda žensk? za doseganje enakega položaja spolov v družbi (SAB, SLS, LAČiZS). Poleg tega je SLS izpostavila še problem zasidranosti patriarhalnih vrednot, Solidarnost pa diskriminatoren javni diskurz o ženskah, SD pomen osveščenosti, zlasti na področju razvijanja stereotipov in predsodkov, Zedinjena Slovenija problem pogojevanja ustvarjanja družine mlajšim ženskam s strani delodajalcev in Levica stigmatizacijo samskih žensk in problematiko neupravičenosti žensk do biomedicinske pomoči pri oploditvi. Tako Solidarnost kot Levica sta prepoznali tudi potrebo po ubranitvi reproduktivnih pravic žensk, saj naj bi se slednje »v javnem diskurzu ponovno postavljalo pod vprašaj« (Solidarnost). NSi se je izrekla zgolj glede kvot na vseh področjih družbenega življenja, ki bi po njihovem mnenju pomenilo, da bi »morali zagotavljati popolno enakost v zastopanosti obeh spolov na področjih, kjer spola nista enaka – na primer na področju športa«. Sicer se je do kvot negativno opredelila tudi Solidarnost, saj po njihovem mnenju »ko rešujemo problem kvot na vodilnih mestih, ničesar ne rešujemo v družbi nasploh«.

Infografika_spolne kvote

Na tretje vprašanje (Za kakšne ukrepe na področju zagotavljanja enakosti spolov in enakih možnosti žensk in moških bi si prizadevali v Državnem zboru?) so bili odgovori precej raznovrstni.

NSi bi se še naprej zavzemala za »uveljavitev načela partnerstva v vseh segmentih življenja. /…/ Partnerstvo v zasebnem okolju pomeni, da ženska in moški spoštujeta medsebojno različnost, da sta odgovorna drug do drugega in da soglašata s pravično delitvijo nalog znotraj in zunaj družine«. Tako SLS in Solidarnost sta poudarili potrebo po dialogu med politiko in civilno družbo. Poleg tega je Solidarnost izpostavila še okrepitev pristojnosti Varuha človekovih pravic ter okrepitev šolskih kurikulumov, ki bodo »aktivneje in dosledneje nagovarjali položaj žensk in vzgajali v enakost in enakopravnost obeh oziroma vseh spolov«. LMŠ na tem mestu kot relevantne prepoznava ukrepe za vzpodbudo očetom, da se aktivneje vključijo v vzgojo otrok, gospodinjska opravila in izrabo starševskega dopusta ter preseganje stereotipov o moških in ženskih delih ter poklicih.

SAB, SMC in LMŠ se opredelijo tudi  do kvot v gospodarstvu, za katere pravijo, da bi si v primeru izvolitve v Državni zbor, aktivno prizadevali zanje. Temu se pridružuje tudi SMC, na načelni ravni pa še SD – »uveljavitev načela uravnotežene zastopanosti pri vseh imenovanjih za enako zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih v javni upravi in gospodarstvu«. Slednji pod predvidene ukrepe dodaja še ukrepe za preprečevanje razlik v plačilu za isto delo ter uresničevanje ukrepov, predvidenih z novo Resolucijo o družinski politiki za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Nekoliko svojevrstno razumevanje zagotavljanja enakost spolov pa veje iz odgovorov Zedinjene Slovenije, ki  meni, da je »potrebno sprejeti novo ustavo, ki bo zagotavljala dejansko enakopravnost in /…/ zakone, ki bodo onemogočali in sankcionirali kakršnokoli izsiljevanje žensk v zvezi z njihovim naravnim poslanstvom – rojevanjem otrok«.

 

Najbolj obsežno pa se je glede ukrepov za enakost spolov opredelila, ter jih tudi razdelala, Levica. Izpostavili so potrebne ukrepe na področjih nevidnega dela (neplačano skrbstveno delo), revščine med ženskami (ukrepi pozitivne diskriminacije za zagotavljanje pravične skrbstvene in pokojninske politike, saj zaradi neplačanega gospodinjskega dela med upokojenci in upokojenkami prihaja do velikih razlik v pokojninah), zastopanosti in enakega plačila (uveljavljanje kvot v procesih odločanja na nacionalni in lokalni ravni, preprečevanje spolno diskriminatornih praks v delovnih kolektivih), materinstva (asistenca v obliki subvencioniranega varstva otrok ter podaljšanje in zakonsko varovanje porodniškega dopusta), očetovstva (razširitev pravice do plačanega očetovskega dopusta), reproduktivnega zdravja (prizadevanje za pravico do biomedicinske pomoči za vse in povečanje reproduktivnih možnosti) in nasilja ter seksizma (nadgradnja zakonskih določb ter dosledno izvajanje ukrepov preventive in r4eševanja problematike nasilja v družini).

 

Temeljni poudarki odgovorov na drugo in tretje vprašanje s pozitivnim odnosom do opisovanega, zajeti v spodnji tabeli – kaj se analiziranim političnim strankam zdi problematično in za kaj bi si prizadevale:

NSi SLS SAB Solidarnost SD Zedinjena Slovenija Levica SMC LMŠ LAČiZS
Spodbujanje žensk na vodilnih in odločevalskih položajih ter t. i. stekleni strop
Plačna vrzel
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Nasilje nad ženskami in spolno nadlegovanje
Delitev domačih opravil
Reproduktivne pravice žensk
Spolni stereotipi
Aktivno očetovstvo
Spolne kvote
Dialog med politiko in civilno družbo

Politične stranke si posamično prizadevajo še za nekatere druge ukrepe in stojijo za še drugimi usmeritvami – v tabeli prikazanih le najbolj pogostih 10.

 

Kot je razvidno iz zgornje tabele je bila največje pozornosti v prejetih odgovorih bila deležna problematika plačne vrzeli, ki jo je izpostavilo kar 7/10 analiziranih strank. Prisotno je torej zavedanje, da se Slovenija še zmeraj bori s problemom neenakega plačila za enako delo glede na spol posameznika.

 

Spodbudno dejstvo je, da se je do premagovanja spolnih stereotipov na različne načine opredelila kar polovica političnih strank, ki so podale svoje odgovore. To pomeni, da se zavedajo korenin problematike in so jih tudi pripravljene naslavljati, začenši z vključevanjem slednjih v izobraževalni sistem. Prav tako so bile v podanih odgovorih skorajda vseprisotne tudi opredelitve do spolnih kvot – ponovno se je polovica analiziranih političnih strank zavzela ZA spolne kvote, druga polovica pa proti njihovi  uveljavitvi v gospodarstvu in politiki, četudi zanje vsasj v politiki obstaja ustavna osnova.  Nekaj pozornosti je bilo namenjeno tudi potrebi po spodbujanju žensk za zasedanje vodilnih in odločevalskih položajev ter opozarjanje na učinke t. i. Steklenega stropa, ki je po mnenju nekaterih strank v Sloveniji še zmeraj ne-prebit.

Infografika_aktualnost aspektov enakosti spolov

Iz prejetih odgovorov lahko v tem trenutku sklepamo, da stranke prav zaradi različnega razumevanje tega, kaj pomeni enakost spolov zagovarjajo tudi različne politike na tem podorčju.  Pri tem smo lahko opazili vzporedni doktrini – tisto, ki termin ‘enakost spolov’ sprejema ter ga brez težav uporablja pri snovanju ukrepov ter strujo, ki se na vse pretege trudi izpodbijati takšno razumevanje z argumentom, da gre pri uporabi besedne zveze ‘enakost spolov’ za odpravljanje ‘bioloških razlik’, ki pa so po njihovem mnenju pomembne, potrebne in nekaj naravnega. Takšno razumevanje pa potem pri predlaganih ukrepih vodi prav v poglabljanje družbenih razlik med spoloma in utrjevanje obstoječa spolnega reda, ki temelji na moški dominaciji.

 

Kot smo omenili že na začetku, se na vprašanja niso odzvale vse politične stranke. Vendar pa bomo v prihajajočem mesecu skozi prizmo enakosti spolov analizirali še programe političnih strank ter medijske nastope političnih strank v volilni kampanji v zvezi z vprašanji enakosti spolov.

 

Celotna raziskava bo po 20. juniju na voljo v obliki publikacije, temu bo sledil tudi predstavitveni dogodek. V publikaciji bodo skozi prizmo enakosti spolov podrobno obravnavane zgolj parlamentarne stranke trenutnega mandata ter stranke, ki se bodo v državni zbor prebile z volitvami 3. junija. Nekaj grobih ugotovitev iz analize programov političnih strank na že na voljo v obliki infografik na spletni strani: www.ipes-si.org

 


 

[1] Tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je že leta 2009 opozorila, da se zaradi vse manjšega zaupanja v državne institucije zmanjšuje tudi učinkovito varstvo človekovih pravic, pri čemer je izpostavila sodstvo, zdravstvo in socialno varstvo.

Posvet v Državnem svetu RS – protestna nota

Državni svet v četrtek, 24. maja 2018, organizira posvet z zloveščim in tendencioznim naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Kot je razvidno iz uvodne najave dr. Matjaža Gamsa, svetnika, sicer pa profesorja računalništva, je cilj posveta predstavitev strokovnih demografskih analiz in krepitev zavesti o pomenu demografskih trendov, kar naj bi služilo kot podlaga za Belo knjigo o demografiji.

Iz uvodnega zapisa je razvidno, da sklicevalec »izumiranje« »slovenskega naroda« razume kot nedvomno družbeno realnost, kar je povsem nestrokovno, ideološko, primordialistično stališče, ki nima nikakršne znanstvene osnove. Enako brez rezerve psevdobiologistično se sklicuje tudi na ustavno kategorijo avtohtonosti.

Poleg tega je med seznamom povabljenk in povabljencev v »strokovnem delu« posveta komaj najti kako ime, ki bi bilo javnosti poznano po znanstvenem ukvarjanju z demografijo, etničnostjo in nacionalizmom, kar kaže na to, da je koncept posveta somišljeniško zborovanje, ki s kako strokovnostjo nima zveze. Cela vrsta naslovov najavljenih prispevkov zveni kot slogani in domislice nacionalističnih političnih strank, ki »narod« razumejo v okviru kri-in-grudovstva 19. in 20. stoletja in ki s širjenjem (prastare) ideje o ogroženosti slovenskega naroda vzbujajo strah ter bolj ali manj prikrito apelirajo na podporo politikam izključevanja, ksenofobije ter omejevanja pravic žensk, spolnih, seksualnih, etničnih in verskih manjšin.

S tako nestrokovno in ideološko povsem razvidnim konceptom posveta, izrazito pristranskimi, ideološkimi vsebinami in izbiro termina posveta tik pred državnozborskimi volitvami se Državni svet nedvoumno vključuje v volilno kampanjo, kar je v nasprotju z njegovo ustavno določeno vlogo.

Podpisane_i posameznice_ki, skupine in organizacije odločno protestiramo proti aktivnemu vključevanju Državnega sveta v volilno kampanjo in politični zlorabi tega parlamentarnega telesa za strankarske in ideološke cilje.

Nina Perger
Dr. Boris Vezjak
Dr. Metka Mencin Čeplak

Mojca Dobnikar
Dr. Vlasta Jalušič, Mirovni inštitut
Dr. Veronika Bajt
Tiva Vlaj
ŽPZ Kombinat
Nika Kovač, Inštitut 8. marec
Dr. Vesna Leskošek
Dr. Irena Šumi
Dr. Milica Antić Gaber
Dr. Tanja Urek
Dr. Darja Zaviršek
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa in spletni portal spol.si
Teja Reba
Linn J. Koletnik
Eva Gračanin
Erika Schauer
Dr. Barbara Rajgelj, Zavod za kulturo raznolikosti Open
Dr. Marina Gržinić Mauhler, Filozofski inštitut ZRC SAZU
Natalija Djoković
Dr. Renata Šribar
Društvo MOZAIK –društvo otrok
Dr. Renata Salecl
Marina Uzelac
Andreja Vezovnik
Martin Gramc
Dr. Olga Poljšak Škraban
Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije
Tanja Kamin
Vesna Štefanec
Nika Šušterič, Pef UL
Evan Grm
Kolektiv Rdeče zore
Lezbično-feministična univerza
Tadeja Pirih
Dr. Mojca Urek
Katja Sešek
Suzana Tratnik
Društvo ŠKUC
ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany
Živa Humer
Maja Ivačič
Dr. Jelka Zorn
Dr. Jasna Podreka
Mirna Berberović
Maruša Bertoncelj, PEF UL
Klara Šušterič
Delovni odbor za feminizem, Študentska Iskra
Dr. Duška Knežević Hočevar
Dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije
FemA – Feministična akcija
Center FemA – Zavod za transformativne študije in delovanje
Mag. Polona Mesec
kolektiv Inštituta 8.marec
Tereza Novak, Organizacija Slovenska Filantropija
Dr. Mojca Pajnik
Dr. Alenka Zupančič, ZRC SAZU
Ženski lobi Slovenije
Škuc – Festival Lezbična četrt
Dr. Alenka Švab
Ana Čigon
Gabrijela Simetinger
Mag. Urška Jež
Dr. Nina Cvar
Društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk
Jadranka Plut
Andreja Gomišček
Eva Matjašič
Jasmina Šepetavc
Filip Vurnik
Simona Jerala
Mirovni inštitut
Alenka Spacal
Zdenka Gajser
Tea Hvala
Festival Deuje babe
Katja Čičigoj
Zavod TransAkcija
Mag. Jasmina Založnik
Neja Blaj Hribar
Tanja Matijašević
Impro kolektiv Improške
Dr. Tanja Rener
Sekcija ŠKUC-LL, zanjo dr.Tatjana Greif
Ana M. Sobočan

Poziv k primerni obravnavi (spolnega) nadlegovanja v javnih prostorih in na prireditvah

Na uredništvo smo 21. 3. 2018 prejeli odgovor Cvetličarne, ki ga objavljamo v celoti:

Pozdravljeni,

Ker ste zadevo objavili, preden ste jo preverili pri nas, ne mislimo podajati dodatnih odgovorov.

So pa dejstva drugačna od teh, ki ste jih zapisali.

Drugače pa smo vse jasno povedali v zapisu, ki ga navajate. Ponovili bi le to, da gospodična ni bila zmožna prepoznati razgretega moškega in ga zato tudi nismo mogli najti/pridržati oz odstraniti.

Lep dan

Sent from my iPhone

V sporočilu je omenjen njihov odgovor na zapis Združenja proti spolnemu zlorabljanju na Facebooku, z dne 19. 3. 2018.

Odziv na naše pismo in na zapis na družbenem omrežju jasno kaže, da predstavniki podjetja ne razumejo, kje in kaj je sploh problem. Javno smo se odzvali, ker menimo, da njihov odnos in odziv na prijavo ni bil primeren. Ker smo o tem pisali že v spodnjem tekstu, na kratko le še komentar na njihove odgovore:

S svojim odzivom so v Cvetličarni pokazali, da kljub načelni netoleranci do kakršnegakoli nasilja, v takšnih situacijah ne znajo ali pa nočejo odreagirati, krivdo pa so prevalili na »gospodično«, ki je »kričava«. Če poudarimo še, da so storilca poimenovali kot »razgretega« moškega/mladeniča, lahko že iz same izbire besed razumemo, kako resno jemljejo vso stvar.


Pred nekaj dnevi je članica uredništva spletnega portala spol.si v klubu Cvetličarna doživela spolno nadlegovanje v obliki neprimernega otipavanja. Ko se je fizično branila, jo je nadlegovalec udaril. V Cvetličarni je niso podprli, varnostna služba pa nadlegovalca ni hotela odsloviti iz lokala, vse dokler ni omenila policije. Pred tem so jo poskušali prepričati, da naj dogodek pozabi, ko pa so ugotovili, da tega ne namerava, so postali verbalno nasilni. Vodstvo kluba se je poskusilo braniti pred odgovornostjo, češ da se bodo pogovarjali le s policijo. Naša članica je tako nadlegovanje prijavila policiji.

3Spolno nadlegovanje v javnem prostoru v naši zakonodaji ni posebej sankcionirano, temveč ga je mogoče preganjati po splošnejših členih kazenskega zakonika ali zakona o varstvu javnega reda in miru, ki opredeljujejo različne kršitve oziroma kazniva dejanja. Žal spolnega nadlegovanja v javnih prostorih večina ne zaznava kot kršitev, zato pride do prijav in sankcioniranja le v ekstremnih primerih. Vendar to ni prav. Javni postor je prostor vseh nas in hočemo, da je varen – to pomeni brez normalizacije nasilja in brez prepričevanja, da naj nasilje ignoriramo, pozabimo ali celo potrpimo. Upravljavci javnih in prireditvenih prostorov, varnostne službe in druge pristojne institucije morajo ustrezno reagirati na takšne dogodke, vse drugo je poniževanje nadlegovanih in zanikanje spolnega nasilja.
Po našem mnenju bi morala v opisanem primeru varnostna služba ukrepati v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in zakonom o varstvu javnega reda in miru. Nadlegovalca bi morala vsaj opozoriti, če že ne odsloviti iz prostorov Cvetličarne. Če bi ga zgolj opozorili, bi moral vodja varnostnikov nadlegovani zagotoviti, da ga bodo odstranili, če bi se kaj takega ponovilo, in jo povabiti, da se v vsakem takem primeru obrne na varnostnike, varnostnikom pa dati navodila, kako pravilno ukrepati ob vsakem takem prekršku. Pridobili smo tudi strokovno mnenje s strani nekaterih predstavnikov policije iz katerega izhaja, da je bilo ravnanje vseh poklicno vpletenih neprofesionalno, morda celo nazakonito. Z neprimernim otipavanjem je vpleteni storil najmanj prekršek po zakonu o zasebnem varovanju in po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Naslednji prekršek ali celo kaznivo dejanje, je storil z udarcem. Varnostnik, ki je za to izvedel, bi moral ugotoviti njegovo istovetnost ali ga v primeru kaznivega dejanja zadržati in o tem obvestiti policjo. Dolžnost policije je, da v podobnih primerih prijavljena dejanja preišče in z oškodovanko_cem ravna po točno določenih pravilih stroke.
V uredništvu portala spol.si smo ogorčene_i nad dogodkom, o podobnih pa poročajo tudi druge osebe, ki so jih doživele v drugih javnih ali prireditvenih prostorih. Zato apeliramo na lastnike in upravljavce takšnih prostorov ter na varnostne sužbe, da naj preprečevanju spolnega nasilja posvetijo več pozornosti. Kot je opozorilo Združenje proti spolnemu zlorabljanju, v nekaterih klubih in lokalih v Sloveniji jasno in vidno zapisujejo, da so njihovi prostori varni za ženske in da imajo ničelno toleranco do (spolnega) nasilja, na primer v AKC Metelkova mesto.

Od Cvetličarne in njene najete varnostne službe TCP Varovanje d.o.o. pričakujemo javno opravičilo, informacijo, ali so o dogodku obvestili policijo, ter pojasnilo, kako so dogodek obravnavali v podjetjih in ali nameravajo sprejeti ukrepe za zaščito žrtev.
Cvetličarni in varnostni službi TCP Varovanje smo poslali_e dopis. Pričakujemo odziv, ki ga bomo objavile_i, ko ga prejmemo.