V nedavnem oglasu za kozmetične izdelke Afrodita, ustvarjenem v sodelovanju z vplivnico Aleksandro Ernestl, spremljamo prizor iz zasebnosti para. Na posnetku moški leži na kavču. Na telefonu si ogleduje fotografije zadnjic drugih žensk s spleta. Ko njegova partnerka to vidi, seže po Afroditinih izdelkih, si obleče oprijete pajkice in tako znova pritegne njegovo pozornost. Posnetek spremlja zapis: “POV: How to stop your man from looking at other women?” (“Kako preprečiti, da bi vaš moški pogledoval za drugimi ženskami?”). V opisu je pripisano: “Afrodita to the rescue.” (“Afrodita na pomoč.”)

Oglas na problematičen način prikazuje pomanjkanje spoštovanja v partnerskem odnosu kot nekaj običajnega in celo zabavnega, kot rešitev pa ponuja skrb ženske za njen videz. Sporočilo jasno implicira, da težava ni v moškem, ki brez zadržkov objektivizira ženske, temveč v partnerki, ki bi se morala nenehno truditi, da bi si “zaslužila” njegov pogled. Odsotnost kritične distance do prikazanega vedenja utrjuje toksične vzorce, kjer je vrednost ženske neposredno odvisna od njene sposobnosti, da ohranja partnerjevo željo.

Žensko telo tako postane sredstvo za vzdrževanje odnosa, njena vrednost pa se meri skozi moški pogled. Takšna sporočila prispevajo k utrjevanju kulture, v kateri je telesna privlačnost ključni kriterij ženske vrednosti, lastna subjektiviteta pa potisnjena v ozadje. Ironično je, da Afrodita v svojih kampanjah pogosto poudarja slogan »Lepa v svoji koži«, lepoto “ženske, ki se zaveda svoje vrednosti, je ponosna nase, ceni svojo edinstvenost ter ima rada svoje telo” (vir: uradna spletna stran podjetja Afrodita, O Afroditi, 28. 4. 2025), medtem ko obravnavani oglas reproducira ravno nasprotno – žensko, katere samopodoba je odvisna od zunanje potrditve.

Pomembno je tudi poudariti, da primer ni osamljen. Afroditina marketinška zgodovina razkriva ponavljajoče se problematične vzorce. Tako so bili sponzorji Gregorju Čeglaju, “sanjskemu” moškemu istoimenskega resničnostnega šova, znanemu po tem, da je v javnosti ocenjeval videz znanih Slovenk na lestvici od ena do deset (Afrodita je po pritisku javnosti kmalu po objavi spornega posnetka z njim prekinila sodelovanje). Prav tako je leta 2023 Afrodita sprožila ogorčenje javnosti, ko so na eni od svojih oglasnih fotografij model ovili v prozorno folijo, s čimer so še dodatno podprli estetiko objektifikacije in vizualne podrejenosti ženskega telesa.

Vir: Arhiv uredništva.

Takšna oglaševalska sporočila ne obstajajo v vakuumu – ne le da odražajo, temveč tudi soustvarjajo družbene norme. S prikazovanjem objektifikacije, čustvene odtujenosti in pomanjkanja spoštovanja kot vsakdanjih pojavov, ki naj bi jih ženske reševale s svojim izgledom, utrjujejo nezdrave predstave o odnosih. Dolgoročno to utrjuje stereotipe, ki so škodljivi za vse ljudi ne glede na spol.

Žal se v takšnem oglaševanju z veseljem izpostavljajo mlade, sodobne ženske – vplivnice, ki sicer nastopajo kot samostojne podjetnice, gradijo svojo blagovno znamko in nagovarjajo občinstvo z elementi samozavesti, avtentičnosti in vpliva. Kljub tej navidezni emancipiranosti pa pogosto reproducirajo tradicionalne, patriarhalne vzorce, v katerih je ženska vloga še vedno omejena na ugajanje moškemu. Namesto da bi na svojih platformah preizpraševale norme in podpirale raznolike načine obstoja v svetu, te vplivnice pogosto utrjujejo pričakovanja, ki ženske vračajo v vlogo pasivnih objektov, katerih vrednost je pogojena z videzom in potrditvijo s strani moških.

Podjetja in posameznice_ki, ki se odločajo za takšno oglaševanje, prevzemajo aktivno vlogo pri oblikovanju družbenih predstav o spolu, odnosih in telesu. Ko namesto spodbujanja samospoštovanja in samozavesti utrjujejo sporočila podrejenosti, ne služijo svojim potrošnicam_kom, temveč prispevajo k ohranjanju družbenih neenakosti in utrjevanju škodljivih norm.

“Nisi bil ti. Jaz sem bila kriva. ❤️ Prosim, pokliči me: 080 3030. Pistacija 2.0.”

Obcestni plakat v Ljubljani
(Foto: Avtorica neznana)

Oglaševalska kampanja, ki jo je za McDonald’s Slovenija zasnovala agencija FUTURA DDB, vključuje sladoled v antropomorfni obliki ženske. Čeprav oglasno sporočilo na prvi pogled deluje nedolžno, morda celo kot domiselna promocijska poteza, v svojem jedru reproducira nevarne in škodljive patriarhalne vzorce. Ženska je v oglasnem sporočilu predstavljena kot čustveno šibka, odvisna in predvsem odgovorna za stabilnost partnerskega odnosa – tudi v kontekstu (intimno partnerskega) nasilja. Patriarhalna kultura ženske sistematično socializira v prevzemanje odgovornosti za konflikte, neravnovesja in celo nasilje v intimnih razmerjih. V tem okviru je krivda orodje nadzora.

Izjava “Jaz sem bila kriva” je boleče znana mnogim ženskam, ki so ali še vedno doživljajo nasilje v (partnerskih) odnosih. Je del vsakodnevnega notranjega boja žrtve, ki ji povzročitelj nasilja ali celo sistem in družba sugerira, da so posredno krive za fizično ali psihično nasilje v partnerskih odnosih, ter da se od njih pričakuje, da skrbijo za ravnotežje v odnosu in se prilagodijo partnerju. Oglasno sporočilo s tem trivializira izkušnje številnih žensk.

Oglas s tem sporočilom tovrstno dinamiko ne samo ignorira, temveč jo izkorišča za tržno strategijo. Čeprav naj bi bil namen oglasa biti zabaven ali duhovit, je učinek ravno nasproten: prispeva k normalizaciji škodljivih vzorcev, kjer se od žensk pričakuje pokornost, opravičevanje in nenehno razumevanje za partnerjeve napake – ob tem pa je moški predstavljen kot pasiven, domnevno nedolžen prejemnik ženskega kesanja. Takšno sporočilo ni nevtralno. V družbi, v kateri so femicid, partnersko nasilje in sistemska nevidnost žrtev nasilja še kako prisotne, je takšno oglaševanje izraz neodgovornosti in pomanjkanja družbene zavesti.

Oglaševalska industrija deluje kot pomemben dejavnik pri (re)produciranju kulturnih pomenov. Spolne vloge, ki jih promovira, vplivajo na to, kako posameznice in posamezniki razumejo sebe in druge. V tem kontekstu oglas nima nevtralnega sporočila, temveč je del širše simbolne matrice, ki sodeluje pri utrjevanju patriarhalnih norm, kjer je ženska vredna toliko, kolikor je pripravljena vztrajati, odpuščati in se žrtvovati za odnos – ne glede na njo samo in njeno življenje. Zato je nujno, da takšna sporočila razumemo kot del širšega konteksta simbolnega nasilja in jih kot družba tudi zavrnemo.

Odziv “Niti bil ti. Jaz sem Diva. ❤️”
(Foto: Avtorica neznana)

Ker menimo, da oglas krši oglaševalski kodeks, predvsem glede spoštovanja človekovega dostojanstva in enakosti spolov, smo na Oglaševalsko razsodišče podali pritožbo.

“Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način.” (Slovenski oglaševalski kodeks, 2. člen)

Če doživljate nasilje, pokličite na brezplačni zaupni SOS telefon za žrtve nasilja 080 11 55. Dosegljiv je 24 ur na dan, vse dni v letu. Lahko jim tudi pišete na drustvo-sos@drustvo-sos.si.

Spoštovane_i,

Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Tiva Vlaj, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Lea Vrečko, Maja Peharc, Sara Rožman, Iztok Šori, Miha Marinč, Ana Mladenović.

BODEČA NEŽA

Na zaključnem dogodku bodeče neže sezone 2023/24, ki jo je 7. marca 2024 v okviru 25. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2023/24 prepričljivo izglasovalo  izjavo dr. Bojana Zalarja, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani. Nabor izjav za bodečo nežo je tako kot vsakokrat potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave iz raznih medijev in z družbenih omrežij. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo od 14. do 25. februarja 2024, predlagala 18 izjav. Glasovalo je 672 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vplivnic Katarine Binček in Petre Parovel, TikTokerja Marka Vlahovića, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani dr. Bojana Zalarja in nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana Marije Zupančiča.

Prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, je prišlo do manipulacije z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v korist ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta »doping« ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e , nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev.

Več o bodeči neži feminističnega leta 2023/24 si lahko preberete tukaj.

IZJAVE ZA JAVNOST

Portal je v javnosti vedno bolj prepoznaven kot medij, ki zbira, analizira in nasprotuje izrečenim, objavljenim ali upodobljenim seksizmom. O tem pričajo tudi sporočila o prepoznanih problematičnih oglasih, izjavah, celo razstavah, ki jih prejemamo v elektronski poštni predal in na socialnih omrežjih. V letu 2024 se je uredništvo odzvalo na:

– oglas Fitnes centra Bit, družbena omrežja portala spol.si, 10. januar 2024,
– posnetek Jerneja Piclja (Zalife), spletni portal spol.si, 4. april 2024,
– radijsko oddajo Aktualna tema z gostom dr. Andrejem Perkom, spletni portal spol.si, 11. junij 2024,
– na spremne tekste Mirana Pustoslemška, dr. med., spec. psih., k razstavi Men Face Down fotografa Matjaža Wenzla (Umetnostna galerija Maribor), spletni portal spol.si, 24. november 2024.

DRUGE OBJAVE NA PORTALU SPOL.SI

V letu 2024 smo poleg omenjenih odzivov objavili še pregled leta 2023, dve novici o bodeči neži, predstavitev projekta Materinstvo in reproduktivne politike v 19. in 20. stoletju in prevod intervjuja Sanje Kovačević z Milošem Uroševićem »Feminizem se poraja iz ženske radovednosti in poguma«, ki ga je prevedla Mojca Dobnikar.

DRUŽBENA OMREŽJA
Tudi v letu 2024 je društvo s portalom spol.si okrepilo svojo prisotnost in povečalo število sledilk in sledilcev na Facebooku (2.013) in Instagramu (1.052). Konec decembra smo se odločile_i za umik z omrežja X , saj je platforma pod Muskovim vodstvom postala tolerantnejša do sovražnega govora in spletnega nasilja, kar je poslabšalo varnost in uporabniško izkušnjo za mnoge, ki se zavzemamo za enakost in človekove pravice. Uredniška ekipa je prek omenjenih profilov vsakotedensko obveščala javnost o temah, povezanih s spoli. Na Instagramu je bila najodmevnejša objava 26. novembra 2024 o odločbi ustavnega sodišča, da je omejevanje umetne oploditvam ženskam brez moškega partnerja neustavna, na Facebooku pa 7. marca 2024 objavljena vest o prejemniku bodeče neže za prejšnjo sezono.

Kako družbeno-ekonomski sistemi in ideologije vplivajo na aktivistične prakse proti nasilju nad ženskami? Kateri pristopi so učinkoviti in kjer so njihove omejitve? Po katerih nacionalnih in globalnih aktivističnih praksah se lahko zgledujemo?

O teh vprašanjih bodo razpravljale Mojca Dobnikar, Jasna Podreka, Sara Štiglic in Zala Metlika. Pogovor bo moderiral Iztok Šori.

Kje? Pritličje, Ljubljana

Kdaj? Torek, 25. marca 2025, ob 17. uri

Lepo vabljene_i!

Dogodek v sklopu Dnevov enakosti spolov organizirata Filozofska fakulteta UL in uredništvo spol.si.

Uredništvo spol.si ponovno izraža zaskrbljenost nad pojavi seksizma, mizoginije in teorij zarot, ki nekritično in nereflektirano vstopajo v javni prostor. Tokrat se odzivamo na spremne tekste, ki jih je za razstavo Men Face Down fotografa Matjaža Wenzla (Umetnostna galerija Maribor) pripravil asist. mag. Miran Pustoslemšek, dr. med., spec. psih., namestnik predstojnika Oddelka za psihiatrijo in vodja enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Čeprav je besedilo mestoma kritično do patriarhata in razpravlja o težavah, s katerimi se soočajo moški zaradi rigidnih spolnih norm, mu ne uspe kritično razširiti te analize na sistemske učinke teh norm na vse spole.

Besedilo poudarja biološko-genetske dejavnike kot neizogiben, temeljni vzrok za vedenje moških ter njihovo nasilje in agresivnost opraviči kot družbeno pričakovano in edino možno vedenje. Pri tem zanemari pomen socializacije, zgodovinsko-kulturnega konteksta in družbenih struktur. Biološki determinizem, ki ga avtor sicer dopolni z omembo kulturnih dejavnikov, a to počne selektivno in nekritično, pogosto služi kot orodje za ohranjanje statusa quo. Na ta način implicitno opravičuje obstoječe spolne neenakosti, saj jih prikazuje kot naravne in biološko pogojene. Pustoslemškova izhodiščna analiza “posledic rušenja patriarhata”, ki jih označi za “dokaj kompleksne” in povezane “s posledicami rušenja drugih ključnih entitet tradicionalne kulture, denimo religije”, predstavlja patriarhat kot edino stabilno in legitimno družbeno ureditev. Kljub svojemu akademskemu ozadju, ki vključuje tudi kulturno-antropološko izobrazbo, avtor zanemari raznolikost družbenih ureditev in religij, ki ne potrjuje ne patriarhalnih kot tudi ne izključno binarnih spolnih struktur. Še več, v nadaljevanju posmehljivo omeni, da bi potrebovali “69 vrst zaporov”. Prav tako so problematične njegove zgodovinske interpretacije, saj temeljijo na idealizaciji prazgodovinskih družb, ob tem pa spregledajo posledice zgodovinskega zatiranja žensk. Tisočletno marginaliziranje, ki je ženske omejilo na zasebno sfero in jih izključilo iz javnega življenja, je bistveno vplivalo na selektivno zapisovanje zgodovine in ohranjanje neenakosti. 

Vzroke za “izumiranje pravega moškega” najde avtor tudi v pesticidih, teorijo pa ilustrira kar z galebi. Nečloveški živalski svet je precej bolj raznolik (in to že od pradavnine, ko še ni bilo pesticidov), kot nas poskušajo prepričati prevladujoče domneve in heteronormativne reprezentacije; vsevključujoča normalizacija heteroseksualnosti ni zgolj zgrešena, ampak tudi zavajajoča. Heteronormativne in seksistične teorije o spolnih vlogah človeških živali, ki naj bi temeljile na univerzalnih bioloških principih živalskega kraljestva, izpodbija obnašanje mnogih vrst nečloveških živali. Biologi_nje so doslej dokumentirale_i že več kot 1500 vrst, ki kažejo kvirovske vzorce vedenja ali identitete. 

Javne institucije, kot je Umetnostna galerija Maribor, so pomembni nosilci kulturne in družbene refleksije, zato je njihova dolžnost, da ustvarjajo prostor za vključujočo in premišljeno razpravo, ki upošteva občutljivost tem, kot so enakost spolov, človekove pravice in duševno zdravje. Z vsebinami, ki jih predstavljajo, oblikujejo javno mnenje ter s tem vplivajo na vrednote in zavest skupnosti. Če institucija omogoča ali promovira vsebine, ki normalizirajo stereotipe, zanemarjajo pravice ranljivih skupin ali nanje gledajo pokroviteljsko, ne le izgubi svojo kredibilnost, temveč lahko tudi škodljivo vpliva na širšo družbeno klimo. Zato je ključno, da Umetnostna galerija Maribor kot javna institucija pri izbiri razstav in sporočil, ki jih predstavlja, deluje z največjo mero odgovornosti, etičnosti in spoštovanja do vseh družbenih skupin.

Zaskrbljujoče pa je tudi to, da takšno mišljenje promovira strokovnjak psihiatrije na pomembnem položaju v zdravstveni ustanovi. Naj spomnimo na izjavo direktorja psihiatrične klinike Ljubljana Bojana Zalarja, prejemnika bodeče neže 2023/24, ki je podvomil o resničnosti prijav spolnega nasilja in s tem prispeval k utrjevanju predsodkov, da so prijave lažne in podane iz koristoljubja, storilci pa žrtve sistema, s čimer je žrtve nasilja označil za storilke sistemskega nasilja nad moškimi:

“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.” (MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023) 

Pustoslemškovo besedilo in Zalarjeva izjava razkrivata, kako lahko strokovni avtoriteti zmanjka odgovornosti in integritete. To je še posebno probematično, ker gre za strokovnjaka, ki sodelujeta pri oblikovanju sodnih odločitev in obravnavi žrtev. Takšni diskurzi lahko neposredno škodujejo žrtvam nasilja na podlagi spola, saj lahko sprožijo dvom o verodostojnosti njihovih pričevanj ter vodijo k zmanjševanju osebne odgovornosti storilcev in banalizaciji nasilja (na podlagi spola) kot »naravnega vedenja«. Izjave, kot so Pustoslemškove in Zalarjeve, kažejo na sistemsko pomanjkanje odgovornosti in strokovnosti v zdravstvu, natančneje na področju psihiatrije, kar je nesprejemljivo, saj je prav ta sistem med ključnimi za zaščito najranljivejših. 

Opraviti imamo s kombinacijo javne institucije, ki je dala prostor spornim pogledom, in širše problematike, da takšne poglede predstavljajo strokovnjaki s področja psihiatrije, zato menimo, da je nujno takojšnje ukrepanje. Gre za vprašanje družbene odgovornosti, ki presega samo razstavo, saj neposredno vpliva na oblikovanje javnega mnenja, delovanje institucij in pravice najranljivejših. Takšne diskurze je treba jasno zavrniti, če želimo zaščititi napredek na področju človekovih pravic in enakosti. Zato pozivamo Umetnostno galerijo Maribor, da opravi javni premislek o svojih praksah in odgovornostih ter zagotovi prostor za kritično in vključujočo razpravo. Psihiatrično stroko pa pozivamo, naj okrepi etične standarde oziroma aktivno delovanje z vidika etike in zavedanje o družbenih posledicah strokovnih izjav, zlasti v kontekstu nasilja na podlagi spola. 

Z nejevero smo poslušale_i izjave v oddaji Aktualna tema na javnem radiu Radio Prvi (RTV SLO), v kateri je na temo duševnega zdravja moških Marko Rozman gostil psihologa dr. Andreja Perka.

Za obravnavo tovrstnih tematik je izbira sodelujočih izredno pomembna. Tokratna izbira je bila neprimerna. Gost je bolj ko ne v monologu namesto strokovnosti ponujal teorije zarot, sovražnost in seksizem, sistemske prepreke je pripisal družbenim strukturam z najmanj družbene moči, obenem pa se »v oddaji nikjer ni kontekstualiziralo problematike, ne zgodovinsko (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbeno (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli)«, kot je pred petimi leti napisala gledalka o izjavah istega gosta v neki drugi oddaji na TVS (Mladina, 25. 1. 2019). 

Dr. Perko se je velikokrat proslavil s skrajno problematičnimi izjavami, na katere sta se odzvali tako strokovna kot laična javnost. Tudi tokrat podaja strokovno nevzdržne izjave, trivializira problem nasilja nad ženskami in omalovažuje ženske boje za enakost. Nasprotuje načelom enakosti in moške prikazuje kot ogrožene žrtve sistema, hkrati pa zagovarja njihov privilegiran položaj. Podpira patriarhalne vrednote, ki zavirajo napredek tako žensk kot moških. Ignorira dejanske ovire, s katerimi se ženske soočajo v življenju. Zagovarja stereotipna prepričanja o tem, kako naj bi živel »pravi moški«. Minimalizira problem moškega nasilja v družbi, kar ne koristi nikomur, kajti žrtve moškega nasilja so tako ženske kot moški.

Perko v oddaji tudi omalovažuje vlogo očetov pri negi in vzgoji otrok, ki ju razume kot primarno vlogo žensk; te naj zanjo ne bi imele časa, hkrati pa naj ne bi bile sposobne aktivnega poklicnega življenja. Aktivno očetovstvo in enakomernejša porazdelitev starševske skrbi koristita vsem. Slovenija je v zadnjih letih pomembno spodbudila moške k aktivnemu očetovstvu in vključevanju v družinsko življenje z uvedbo očetovskega dopusta in drugimi ukrepi. Potekajo aktivnosti in projekti, namenjeni skrbstveni vlogi moških (npr. Očka v akciji – Mirovni inštitut; dokumentarni film o zgodbah sedmih očetov Naročje – Združenje Naravni začetki). Očetje se danes v primerjavi s prejšnjimi generacijami bolj vključujejo v skrb za otroke. Z enakopravnim očetovanjem in večjo vključenostjo v družinsko življenje si moški prizadevajo presegati tradicionalne spolne vloge in dosegati večjo enakost v partnerstvu. 

Ko Perko izpostavlja probleme v zvezi z duševnim zdravjem, kot so alkoholizem, depresija in osamljenost, te probleme obravnava površno in brez razumevanja njihove kompleksnosti. Spolni stereotipi, predsodki in tradicionalna pričakovanja glede »moškosti«, ki jih s svojimi izjavami nereflektirano širi, v resnici poglabljajo stiske in težave v duševnem zdravju pri vseh, moškim pa preprečujejo, da bi hitreje prepoznali težave in si poiskali psihološko pomoč ali podporo v obliki terapevtskih programov in skupin za samopomoč, kar je ključno za učinkovito obvladovanje duševnih stisk. 

Ostro obsojamo tudi nekompetentno in nekritično novinarsko vodenje oddaje. Novinar ni postavljal vprašanj, ki bi osvetlila obstoj različnih pogledov na občutljivo temo. Javni radio bi moral upoštevati svojo odgovornost do objektivnosti ter zagotoviti prostor za celovito analizo in spoštljivo obravnavo kompleksnih vprašanj, kot sta duševno zdravje in enakost spolov. Zaskrbljujoče je, da je nacionalna radiotelevizija, ki bi morala zagotavljati verodostojno in strokovno obravnavo družbenih vprašanj, spet (!) dala prostor nazadnjaškim, diskriminatornim in tudi nevarnim idejam. O tem govorijo tudi številni prispeli predlogi za nominacijo Perkovih izjav in celotne oddaje za bodečo nežo.

Pozivamo RTV SLO, uredništvo in avtorja oddaje, da v prihodnje premislijo o izbiri gostij_ov in vsebin ter zagotovijo upoštevanje strokovnosti, družbene odgovornosti in spoštovanje vrednot enakosti. Od RTV Slovenija pričakujemo, da so njihovi novinarke_ji in uredništva izobraženi o temah, kot sta enakost spolov in duševno zdravje, da so usposobljeni za ocenjevanje strokovne pomanjkljivosti ali škodljivosti podane vsebine, da znajo prepoznati problematičnost izjav in skrbeti za visoke standarde javnih razprav. Medij, ki je dostopen širokemu krogu občinstva, mora z občutljivimi temami ravnati premišljeno in s skrbjo za pozitivne družbene spremembe. 

S ponosom obeležujemo 10. obletnico delovanja spletnega portala spol.si, ki od samega začetka predstavlja pomemben glas na področju enakosti spolov. Kot samostojen, neodvisen in nestrankarski medij smo skozi desetletje analitično spremljale različne družbene sfere, od politike in medijev do kulture in znanosti, pri čemer smo osvetljevale vprašanja, povezana s spolom in spolnimi vlogami v družbi. Naša prizadevanja so privedla do številnih dosežkov, med katerimi izstopajo članki, ki obravnavajo različne vidike vprašanj spola in prispevajo k širšemu razumevanju teh tem v družbi.

Kljub dosežkom je pred nami še veliko izzivov. Seksizem, spolni stereotipi in neenakosti ostajajo prisotni v mnogih družbenih sferah, ob tem pa opažamo porast retradicionalizacije in repatriarhalizacije, ki ogrožata že dosežene pravice. Naš cilj ostaja enak – opozarjati na neenakosti in prispevati k iskanju rešitev za bolj vključujočo in pravično družbo. Spol.si bo še naprej platforma za glasove, ki se borijo za enakost, in zanesljiv vir informacij na področju spola.

Hvala vsem, ki nas podpirate in spremljate naše delo. Tudi v prihodnje si bomo prizadevale_i za ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe.

Uredništvo spol.si

Spoštovane_i,

Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Tiva Vlaj, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Lea Vrečko, Maja Peharc, Sara Rožman, Iztok Šori, Miha Marinč, Ana Mladenović.

BODEČA NEŽA
Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v torek, 7. marca 2023, v okviru 24. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2022/23 prepričljivo izglasovalo izjavo ravnateljice Walfdorske šole Simone Pajk, ki jo je 2. septembra 2022 izrekla za Radio Prvi. Nabor izjav za bodečo nežo je, tako kot vsako leto doslej, potekal vse leto, tako da je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Nominacija je potekala prek spletnega obrazca na strani https://bodeca-neza.spol.si/ ali na družbenih omrežjih s ključnikom #bodečaneža oz. #bodecaneza. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 25. februarjem in 5. marcem 2023, predlagala 16 izjav. Glasovalo je 1.200 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vlogerke Damjane Bakarič, radijskega voditelja Roberta Roškarja, večkrat pravnomočno obsojenega politika Pavla Ruparja, župnika Janeza Turinka in že omenjene ravnateljice Simone Pajk.

Več o bodeči neži feminističnega leta 2022/23 si lahko preberete tukaj.

PROJEKT »KNJIGA IN SPOL«
V letu 2023 je Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana sofinanciral projekt »Knjiga in spol«. V sklopu projekta, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore in Info ŠKUC, smo se posvetile_i avtoricam in prevajalkam feministične znanstvene in strokovne literature. Na osrednjem dogodku, ki je potekal 8. junija 2023 v Atriju galerije Škuc, smo gostile_i dr. Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in dr. Ano Makuc. Na pogovoru, ki ga je povezovala Tea Hvala, so nas zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi se srečujejo pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Razpravljale_i smo tudi o tem, kako, če sploh, se soočamo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Vse tri gostje so na dogodku tudi predstavile svoja najnovejša dela: dr. Ana Cergol Paradiž je spregovorila o znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) kanadsko-ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

GOVOR NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO »JEMLJITE NAS RESNO, VSE!«, 7. 3. 2023
Uredništvo spol.si je podprlo shod za javno zdravstvo in sodelovalo z izjavo, ki je dostopna tukaj.

SODELOVANJE V AKCIJI OZAVEŠČANJA »Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!«
V ozaveščevalni akciji »Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!«, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS izvajalo v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem, smo prispevale_i izjavo:

»Seksizmi in stereotipi, ki nas še vedno vsakodnevno nagovarjajo iz medijev, oglasov, političnih izjav in kulturnih vsebin, spodbujajo toleranco do nasilja na podlagi spola in ga normalizirajo. Tako živimo v okolju, kjer je nasilje sprejemljivo in kjer so posameznice_ki in institucije do njega prizanesljive, to pa za osebe, ki doživljajo nasilje, vzpostavlja kulturo nemoči. V takšnem okolju, kjer še vedno prevladuje patriarhalni pristop, ki krivdo a priori nalaga ženskam, žrtve nasilja težje prepoznajo nasilje kot nesprejemljivo, težje spregovorijo o svojih izkušnjah, se težje zavarujejo pred njim in si težje poiščejo pomoč. Za preprečevanje nasilja na podlagi spola ter za ustvarjanje bolj pravične, vključujoče in varne družbe je ključno aktivno odpravljati vsakdanji seksizem. Odgovoren_a je vsakdo od nas, zato se jasno, odločno in aktivno zoperstavimo tudi tem oblikam diskriminacije!«

OBJAVE NA SPLETNEM PORTALU SPOL.SI

V 2023 smo imele_i na portalu spol.si enajst objav: v januarju članek Mojce Šorli »Kultura sprenevedanja« in Jake Kluna  »Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila«, v februarju članek Mojce Dobnikar »O Zinnu in civilnodružbenem aktivizmu«, v marcu članek »O menstrualni odsotnosti z dela v mesecu« avtoric Tjaše Franko in Tonje Jerele, novico uredništva »Bodeča neža: finalistke spletnega glasovanja 2022/23« ter informacijo »Bodečo nežo 2022/23 prejme Simona Pajk«. Uredništvo je v marcu objavilo še »Pregled leta 2022«. Aprila smo objavile_i izjavo uredništva na shodu za javno zdravstvo z naslovom »Jemljite nas resno, vse!«, junija informacijo »Pogovor o pisanju in prevajanju feminističnih študij«, oktobra »Pismo podpore ženskam, ki so pokazale nestrinjanje s tihim nasiljem nad ženskami« ter informacijo o projektu »Knjiga in spol«.

DRUŽBENA OMREŽJA
Tudi v letu 2023 je društvo s portalom Spol.si okrepilo svojo prisotnost in povečalo število sledilk in sledilcev na Facebooku (prek 2.042), na Instagramu (973) in na omrežju X (prej Twitter) (805). Uredniška ekipa je prek omenjenih profilov vsakotedensko obveščala javnost o temah, ki so povezane s spoli. Najodmevnejša objava tako na Instagramu kot na Facebooku je bil v letu 2023 odziv na reklamni oglas podjetja Tratnjek.

Branje spodbuja razmišljanje, razpravo, pogovor in komunikacijo ter krepi empatijo in razumevanje med ljudmi iz različnih okolij. Ob branju knjig se vživimo v preizkušnje in stiske likov, poistovetimo se z njimi ter začutimo vse izzive in ovire, s katerimi se soočajo. Izpostavljanje različnim zgodbam nam pomaga premagati lastne predsodke in stereotipe ter nas spodbuja h kritičnemu razmišljanju. Branje prispeva k družbi, ki s tem raste in se razvija.

Vloga spola v literaturi je kompleksna in obsega široko paleto tem, pristopov in raziskav. Številne avtorice_ji in bralke_ci uporabljajo literaturo kot sredstvo za raziskovanje lastne spolne identitete, spolne usmerjenosti in spolnega izražanja. Poleg tega se literatura pogosto uporablja za raziskovanje spolnih vlog in stereotipov. Feminizem tudi na tem področju poudarja pomen obravnave vprašanj enakosti spolov ter družbenih norm in problemov, osvetljuje izkušnje žensk in njihov boj za enakost, pa tudi preizprašuje, kako so ženske predstavljene v literaturi, kako se literarna dela oblikujejo glede na spol in kako literatura vpliva na oblikovanje spolnih identitet. Ženske in spolne manjšine so bile vedno, tudi v književnosti, marginalizirane in spregledane. Imele so omejene možnosti za prosto izražanje skozi pisanje, njihova dela pa so bila pogosto zanemarjena ali objavljena pod moškimi psevdonimi. Kljub temu so pomembno prispevale k razvoju svetovne književnosti in še vedno imajo ključno vlogo v literarnem svetu. V zadnjih desetletjih se je njihov prispevek v književnosti okrepil, pri čemer avtorice prejemajo številne nagrade in priznanja, njihova dela pa v literaturo vnašajo edinstvene perspektive in glasove, kar prispeva k raznolikosti in bogastvu družbe na sploh.

V sklopu projekta »Knjiga in spol«, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore in Info ŠKUC, smo se posvetile_i avtoricam in prevajalkam feministične znanstvene in strokovne literature. Na osrednjem dogodku, ki se je odvil 8. junija 2023 v Atriju galerije Škuc, smo gostile_i dr. Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in dr. Ano Makuc. Na pogovoru, ki ga je povezovala Tea Hvala, so nas zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi so se srečevale pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Razpravljale_i smo tudi o tem, kako, če sploh, se soočamo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Vse tri gostje so na dogodku tudi predstavile svoja najnovejša dela: dr. Ana Cergol Paradiž je spregovorila o znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj je govorila o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.

Vabljene_i k ogledu utrinkov, ujetih v okviru projekta »Knjiga in spol« (Foto: Nina Pernat).

Z leve proti desni dr. Ana Makuc, Tea Hvala, dr. Ana Cergol Paradiž in Katja Čičigoj

Poleg pogovora je na ta dan v Atriju galerije ŠKUC potekala tudi Knjižnica pod krošnjami, v kateri je bila za prebiranje na voljo izbrana feministična znanstvena in strokovna literatura.

Z vami želimo podeliti nekaj knjižnih idej za vaše prihodnje branje.

Ana Cergol Paradiž, Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v
obdobju med obema vojnama, Založba Univerze, Ljubljana, 2022.

Rosi Braidotti, Feminizem/mi za začetnice/ke, Založba /*cf, Ljubljana, 2000.

Shulamith Firestone, Dialektika spola: zagovor feministične revolucije, Založba /*cf, Ljubljana, 2019.

bell hooks, Feminizem je za vsakogar: strastna politika, Sophia, Ljubljana, 2022.

bell hooks, Naša pozicija: razred je pomemben, Sophia, Ljubljana, 2019.

Vlasta Jalušič, Kako smo hodile v feministično gimnazijo, Založba /*cf, Ljubljana, 2002.

Suzana Tratnik, Konec strpnosti: zbrani spisi, ŠKUC, Ljubljana, 2013.

Suzana Tratnik, Lezbični aktivizem po korakih, Založba /*cf, Ljubljana, 2013.

Virginia Woolf, Lastna soba, Založba /*cf, Ljubljana, 1998.

Več idej za branje lahko najdete pod zavihkom »Knjižnica«.

Zahvala vsem obiskovalkam_cem ter Mestni občini Ljubljana – Oddelku za kulturo za finančno podporo projektu.

Skupina, ki je na Kongresnem trgu postavila plakat in zastavice v času, ko je tam potekal dogodek ob sprejemu brucev, je imela jasen namen: obtožiti ženske, ki so ali bodo zahtevale prekinitev nosečnosti, da so morilke. Transparente z gesli, da je splav uboj, obešenimi pred klinikami in na drugih javnih mestih, razumemo kot nedopustno nadlegovanje. Gre za ustrahovanje in žaljenje, ki je že samo po sebi dejanje podreditve. Gre za ustvarjanje ozračja, ki lahko vodi v omejevanje reproduktivnih pravic.

Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je ustavno zagotovljena. Vsako nasprotovanje tej pravici je in bo naletelo na odzive, ki tako kot dejanje tistih, ki so na Kongresnem trgu snemale zastavice, izražajo prepričanje, da odločitve o njihovih telesih pripadajo njim in ne ozkim interesnim skupinam.  

Smo nedvoumno na strani žensk, ki jim zaradi njihove pogumne drže grozijo z nasiljem, jih spletno nadlegujejo in podlo žalijo. Podpiramo jih in skupaj bomo branile težko pridobljene pravice. Ne bomo dovolile, da tako kot na Hrvaškem ugovor vesti zdravstvenega osebja prepreči dostopnost varnega splava. Ne bomo dovolile, da bi morale tako kot na Poljskem ženske medikamentozne prekinitve nosečnosti opravljati doma, brez ustrezne zdravstvene podpore, se za velik strošek odpravljati na posege v tujino ali da bi umirale v bolnišnicah, ker zdravniki čakajo, da najprej odmre močno poškodovan plod, in šele nato pomislijo na pomoč ženski. 

Zaradi vsega tega se ne moremo strinjati s trditvijo predsednice, da so ženske na Kongresnem trgu nasprotnikom pravice do umetne prekinitve nosečnosti kršile svobodo izražanja. Ne moremo sprejeti, da svoboda govora vključuje tudi sovražna sporočila in da se v njenem imenu izvaja napad na temeljne ustavne svoboščine. Tako kot zažiganje mavričnih zastav napada pravice LGBTQIA+ skupnosti, postavljanje zastavic in obešanje transparentov, ki ženske označujejo za morilke, napada pravice žensk. 

Odziv žensk, ki vse niti niso aktivistke, a so se vseeno uprle napadu na ženske pravice, je zato povsem upravičen.

Podpisani:

Programski odbor Inštituta 8. marec  (Nika Kovač, Petra Meterc, Tanja Matijašević, Tija Jakič, Marja Kodre, Alenka Kreč Bricelj, Ana Dujmović, Dagmar Nared, Jaka Klun, Kristina Krajnc, Maja Koražija, Mojca Lukan, Tina Tomšič, Zarja Muršič, Zlatko Djogić, Gregor Volk) 

Ana Reberc 

Tiva Vlaj

Mitja Blažič 

Feministična rezistenca

Tea Hvala

Linn J. Koletnik

Iztok Šori 

Metka Mencin 

Mojca Dobnikar

Vesna Leskošek

Suzana Tratnik

Ana Čigon

Vesna Bukovec

Barbara Rajgelj 

Ekipa Pritličje

Ana Marija Sobočan 

Maja Plaz

Delovni odbor za feminizem Študentskega društva Iskra

Društvo za nenasilno komunikacijo

Jovana Mihajlović Trbovc

Milica Antić Gaber 

Veronika Tašner 

Urška Jež

Zorica Petrović

Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi

Suzana Oroz

Uredništvo spol.si

Martin Gramc

Mojca Pajnik

Katja Sešek

Irena Rimc Voglar

Danijela Zajc

Ana Grobler

kolektiv Rdeče zore

Kulturno umetniško društvo Mreža

Alenka Švab

Taja Premk

Tim Prezelj

Iza Thaler

Lidija Sinkovič

Nina Kodrič

Nina Hudej

Monika Weiss

Ustanova

Andreja Vezovnik

Lea Aymard

Katarina Majerhold

Aleša Zimic

Gabi Simetinger

Nina Perger

Neja Blaj Hribar

Leja Markelj

predsedstvo Slovenskega seksološkega društva

Urška Henigman

Mirovni inštitut

ŽPZ Kombinat

Slovensko sociološko društvo

Gabrijela Simetinger

Feministični pevski zbor Z’borke

Ana Cergol Paradiž

Jasna Podreka

Društvo SOS telefon

Erika Schauer

Viki Kern

Jaka Sotlar 

Jovana Mihajlović Trbovc

IZJAVA UREDNIŠTVA SPOL.SI NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO, 7. 4. 2023 

V Sloveniji smo imeli – namerno uporabljamo preteklik – odličen sistem javnega zdravja in zdravstvenega varstva žensk. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima na primarni ravni dispanzerje za ženske, v okviru katerih si lahko vsaka, starejša od 13 let, izbere specialista oz. sprecialistko ginekologije in porodništva za izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnico. Tako je na papirju.

Realnost je žal drugačna. Ginekološka mreža na primarni ravni ne zadošča za potrebe prebivalstva. V Sloveniji je trenutno brez ginekologa na primarni ravni več kot 230.000 žensk. To je vsaka 5. ženska!  Ker se mreža ne širi, imajo najslabši dostop mlade ženske, ki bi jim morali nameniti še posebno skrb. Delež opredeljenih mladostnic na primarni ginekološki ravni je tako le 23 %. Še več: ta hip pogoje za upokojitev izpolnjuje 49 ginekologov in ginekologinj na primarni ravni, zato lahko brez dostopa ostane še dodatnih 200 tisoč žensk! 

Za zdravje žensk je ginekologija na primarni ravni izredno pomembna. Ženskam pomaga ohranjati zdravje med reproduktivnim obdobjem in kasneje, svetuje o zdravem spolnem življenju, nadzira varno uporabo kontracepcije in vse to so razlogi za slavne statistike Slovenije: v Evropi smo v samem vrhu z najmanj najstniških nosečnosti, po številu splavov smo nižje od evropskega povprečja in imamo najnižjo smrtnost novorojenih v EU! 

Redni pregledi preprečujejo tudi prenašanje spolno prenosljivih bolezni in razvoj rakavih obolenj ter omogočajo hitrejše diagnosticiranje nekaterih bolezni, kot so endometrioza itd. Posledice tega, da toliko žensk nima dostopa do redne ginekološke obravnave, so že vidne. Leon Meglič z ginekološke klinike v Ljubljani je nedavno opozoril, da toliko napredovanih karcinomov kot v zadnjem času s kolegi v svoji karieri ne pomnijo!

Poleg dostopnosti pa je potreben tudi posluh in občutljivost na področju enakosti spolov. Pred dnevi sta ženski na Twitterju opozorili na neenako zdravstveno obravnavo žensk v rodni dobi: ena opisuje, da je na dodatne ginekološke preiskave ob neznosnih bolečinah ne napotijo, ker se še ne trudi zanositi. Druga je priznala, da je do dodatnih in za normalno življenje nujnih medicinskih posegov prišla šele, ko se je zlagala, da se neuspešno trudi zanositi. Na ti pričanji se je usul plaz podobnih! 

Društvo Endozavest že vrsto let zbira in opozarja na izkušnje žensk, kako so med ginekološko obravnavo pogosto preslišane ali neupoštevane, dokler se ne trudijo zanositi. K temu pomaga stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, da »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, in dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj naravnega. V luči takih prepričanj lahko razumemo, da Ministrstvo za zdravje v dejstvu, da je vsaka peta ženska v rodni dobi brez dostopa do redne ginekološke obravnave na primarni ravni, ne vidi problema in pravi, da bodo o morebitnih spremembah razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme.

Slovenija je glede na podatke zaenkrat še ena najbolj varnih držav na svetu za žensko zdravje, ima nizko število najstniških nosečnosti in je na dobri poti, da izkorenini raka materničnega vratu. Vse to je zasluga prostega dostopa do ginekološke obravnave v sistemu javnega zdravstvenega varstva. Z zamiranjem primarnega nivoja lahko vse to, kar smo gradili desetletja, zapravimo. In posledice bomo znova v večji meri nosile ženske!

Podpiramo vsa prizadevanje za ohranjanje javnega, vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije dostopnega zdravstvenega varstva! Če je sistem javnega zdravja doslej dajal vse te dobre rezultate in če tiha privatizacija, ki se plazi po Sloveniji, očitno škodi zdravju prebivalk in prebivalcev Slovenije, je odgovor jasen: ohranimo, kar deluje v dobro Slovenije: ohranimo javno zdravstvo! 

Proti privatizaciji zdravstva, proti razslojevanju Slovenije, proti uničevanju javnega!
Jemljite nas resno, vse! Nismo vaše, nismo nore, naša bolečina je resnična! Zahtevamo enako obravnavo in enake pravice za vse maternice!