ODZIV UREDNIŠTVA SPOL.SI NA SPREMNE TEKSTE MIRANA PUSTOSLEMŠKA, dr. med., spec. psih., K RAZSTAVI MEN FACE DOWN FOTOGRAFA MATJAŽA WENZLA (UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR)

image (1)

Uredništvo spol.si ponovno izraža zaskrbljenost nad pojavi seksizma, mizoginije in teorij zarot, ki nekritično in nereflektirano vstopajo v javni prostor. Tokrat se odzivamo na spremne tekste, ki jih je za razstavo Men Face Down fotografa Matjaža Wenzla (Umetnostna galerija Maribor) pripravil asist. mag. Miran Pustoslemšek, dr. med., spec. psih., namestnik predstojnika Oddelka za psihiatrijo in vodja enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Čeprav je besedilo mestoma kritično do patriarhata in razpravlja o težavah, s katerimi se soočajo moški zaradi rigidnih spolnih norm, mu ne uspe kritično razširiti te analize na sistemske učinke teh norm na vse spole.

Besedilo poudarja biološko-genetske dejavnike kot neizogiben, temeljni vzrok za vedenje moških ter njihovo nasilje in agresivnost opraviči kot družbeno pričakovano in edino možno vedenje. Pri tem zanemari pomen socializacije, zgodovinsko-kulturnega konteksta in družbenih struktur. Biološki determinizem, ki ga avtor sicer dopolni z omembo kulturnih dejavnikov, a to počne selektivno in nekritično, pogosto služi kot orodje za ohranjanje statusa quo. Na ta način implicitno opravičuje obstoječe spolne neenakosti, saj jih prikazuje kot naravne in biološko pogojene. Pustoslemškova izhodiščna analiza “posledic rušenja patriarhata”, ki jih označi za “dokaj kompleksne” in povezane “s posledicami rušenja drugih ključnih entitet tradicionalne kulture, denimo religije”, predstavlja patriarhat kot edino stabilno in legitimno družbeno ureditev. Kljub svojemu akademskemu ozadju, ki vključuje tudi kulturno-antropološko izobrazbo, avtor zanemari raznolikost družbenih ureditev in religij, ki ne potrjuje ne patriarhalnih kot tudi ne izključno binarnih spolnih struktur. Še več, v nadaljevanju posmehljivo omeni, da bi potrebovali “69 vrst zaporov”. Prav tako so problematične njegove zgodovinske interpretacije, saj temeljijo na idealizaciji prazgodovinskih družb, ob tem pa spregledajo posledice zgodovinskega zatiranja žensk. Tisočletno marginaliziranje, ki je ženske omejilo na zasebno sfero in jih izključilo iz javnega življenja, je bistveno vplivalo na selektivno zapisovanje zgodovine in ohranjanje neenakosti. 

Vzroke za “izumiranje pravega moškega” najde avtor tudi v pesticidih, teorijo pa ilustrira kar z galebi. Nečloveški živalski svet je precej bolj raznolik (in to že od pradavnine, ko še ni bilo pesticidov), kot nas poskušajo prepričati prevladujoče domneve in heteronormativne reprezentacije; vsevključujoča normalizacija heteroseksualnosti ni zgolj zgrešena, ampak tudi zavajajoča. Heteronormativne in seksistične teorije o spolnih vlogah človeških živali, ki naj bi temeljile na univerzalnih bioloških principih živalskega kraljestva, izpodbija obnašanje mnogih vrst nečloveških živali. Biologi_nje so doslej dokumentirale_i že več kot 1500 vrst, ki kažejo kvirovske vzorce vedenja ali identitete. 

Javne institucije, kot je Umetnostna galerija Maribor, so pomembni nosilci kulturne in družbene refleksije, zato je njihova dolžnost, da ustvarjajo prostor za vključujočo in premišljeno razpravo, ki upošteva občutljivost tem, kot so enakost spolov, človekove pravice in duševno zdravje. Z vsebinami, ki jih predstavljajo, oblikujejo javno mnenje ter s tem vplivajo na vrednote in zavest skupnosti. Če institucija omogoča ali promovira vsebine, ki normalizirajo stereotipe, zanemarjajo pravice ranljivih skupin ali nanje gledajo pokroviteljsko, ne le izgubi svojo kredibilnost, temveč lahko tudi škodljivo vpliva na širšo družbeno klimo. Zato je ključno, da Umetnostna galerija Maribor kot javna institucija pri izbiri razstav in sporočil, ki jih predstavlja, deluje z največjo mero odgovornosti, etičnosti in spoštovanja do vseh družbenih skupin.

Zaskrbljujoče pa je tudi to, da takšno mišljenje promovira strokovnjak psihiatrije na pomembnem položaju v zdravstveni ustanovi. Naj spomnimo na izjavo direktorja psihiatrične klinike Ljubljana Bojana Zalarja, prejemnika bodeče neže 2023/24, ki je podvomil o resničnosti prijav spolnega nasilja in s tem prispeval k utrjevanju predsodkov, da so prijave lažne in podane iz koristoljubja, storilci pa žrtve sistema, s čimer je žrtve nasilja označil za storilke sistemskega nasilja nad moškimi:

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.” (MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023) 

Pustoslemškovo besedilo in Zalarjeva izjava razkrivata, kako lahko strokovni avtoriteti zmanjka odgovornosti in integritete. To je še posebno probematično, ker gre za strokovnjaka, ki sodelujeta pri oblikovanju sodnih odločitev in obravnavi žrtev. Takšni diskurzi lahko neposredno škodujejo žrtvam nasilja na podlagi spola, saj lahko sprožijo dvom o verodostojnosti njihovih pričevanj ter vodijo k zmanjševanju osebne odgovornosti storilcev in banalizaciji nasilja (na podlagi spola) kot »naravnega vedenja«. Izjave, kot so Pustoslemškove in Zalarjeve, kažejo na sistemsko pomanjkanje odgovornosti in strokovnosti v zdravstvu, natančneje na področju psihiatrije, kar je nesprejemljivo, saj je prav ta sistem med ključnimi za zaščito najranljivejših. 

Opraviti imamo s kombinacijo javne institucije, ki je dala prostor spornim pogledom, in širše problematike, da takšne poglede predstavljajo strokovnjaki s področja psihiatrije, zato menimo, da je nujno takojšnje ukrepanje. Gre za vprašanje družbene odgovornosti, ki presega samo razstavo, saj neposredno vpliva na oblikovanje javnega mnenja, delovanje institucij in pravice najranljivejših. Takšne diskurze je treba jasno zavrniti, če želimo zaščititi napredek na področju človekovih pravic in enakosti. Zato pozivamo Umetnostno galerijo Maribor, da opravi javni premislek o svojih praksah in odgovornostih ter zagotovi prostor za kritično in vključujočo razpravo. Psihiatrično stroko pa pozivamo, naj okrepi etične standarde oziroma aktivno delovanje z vidika etike in zavedanje o družbenih posledicah strokovnih izjav, zlasti v kontekstu nasilja na podlagi spola. 

image (2) image (3)

ODZIV UREDNIŠTVA SPOL.SI NA RADIJSKO ODDAJO AKTUALNA TEMA – GOST DR. ANDREJ PERKO

Z nejevero smo poslušale_i izjave v oddaji Aktualna tema na javnem radiu Radio Prvi (RTV SLO), v kateri je na temo duševnega zdravja moških Marko Rozman gostil psihologa dr. Andreja Perka.

Za obravnavo tovrstnih tematik je izbira sodelujočih izredno pomembna. Tokratna izbira je bila neprimerna. Gost je bolj ko ne v monologu namesto strokovnosti ponujal teorije zarot, sovražnost in seksizem, sistemske prepreke je pripisal družbenim strukturam z najmanj družbene moči, obenem pa se »v oddaji nikjer ni kontekstualiziralo problematike, ne zgodovinsko (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbeno (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli)«, kot je pred petimi leti napisala gledalka o izjavah istega gosta v neki drugi oddaji na TVS (Mladina, 25. 1. 2019). 

Dr. Perko se je velikokrat proslavil s skrajno problematičnimi izjavami, na katere sta se odzvali tako strokovna kot laična javnost. Tudi tokrat podaja strokovno nevzdržne izjave, trivializira problem nasilja nad ženskami in omalovažuje ženske boje za enakost. Nasprotuje načelom enakosti in moške prikazuje kot ogrožene žrtve sistema, hkrati pa zagovarja njihov privilegiran položaj. Podpira patriarhalne vrednote, ki zavirajo napredek tako žensk kot moških. Ignorira dejanske ovire, s katerimi se ženske soočajo v življenju. Zagovarja stereotipna prepričanja o tem, kako naj bi živel »pravi moški«. Minimalizira problem moškega nasilja v družbi, kar ne koristi nikomur, kajti žrtve moškega nasilja so tako ženske kot moški.

Perko v oddaji tudi omalovažuje vlogo očetov pri negi in vzgoji otrok, ki ju razume kot primarno vlogo žensk; te naj zanjo ne bi imele časa, hkrati pa naj ne bi bile sposobne aktivnega poklicnega življenja. Aktivno očetovstvo in enakomernejša porazdelitev starševske skrbi koristita vsem. Slovenija je v zadnjih letih pomembno spodbudila moške k aktivnemu očetovstvu in vključevanju v družinsko življenje z uvedbo očetovskega dopusta in drugimi ukrepi. Potekajo aktivnosti in projekti, namenjeni skrbstveni vlogi moških (npr. Očka v akciji – Mirovni inštitut; dokumentarni film o zgodbah sedmih očetov Naročje – Združenje Naravni začetki). Očetje se danes v primerjavi s prejšnjimi generacijami bolj vključujejo v skrb za otroke. Z enakopravnim očetovanjem in večjo vključenostjo v družinsko življenje si moški prizadevajo presegati tradicionalne spolne vloge in dosegati večjo enakost v partnerstvu. 

Ko Perko izpostavlja probleme v zvezi z duševnim zdravjem, kot so alkoholizem, depresija in osamljenost, te probleme obravnava površno in brez razumevanja njihove kompleksnosti. Spolni stereotipi, predsodki in tradicionalna pričakovanja glede »moškosti«, ki jih s svojimi izjavami nereflektirano širi, v resnici poglabljajo stiske in težave v duševnem zdravju pri vseh, moškim pa preprečujejo, da bi hitreje prepoznali težave in si poiskali psihološko pomoč ali podporo v obliki terapevtskih programov in skupin za samopomoč, kar je ključno za učinkovito obvladovanje duševnih stisk. 

Ostro obsojamo tudi nekompetentno in nekritično novinarsko vodenje oddaje. Novinar ni postavljal vprašanj, ki bi osvetlila obstoj različnih pogledov na občutljivo temo. Javni radio bi moral upoštevati svojo odgovornost do objektivnosti ter zagotoviti prostor za celovito analizo in spoštljivo obravnavo kompleksnih vprašanj, kot sta duševno zdravje in enakost spolov. Zaskrbljujoče je, da je nacionalna radiotelevizija, ki bi morala zagotavljati verodostojno in strokovno obravnavo družbenih vprašanj, spet (!) dala prostor nazadnjaškim, diskriminatornim in tudi nevarnim idejam. O tem govorijo tudi številni prispeli predlogi za nominacijo Perkovih izjav in celotne oddaje za bodečo nežo.

Pozivamo RTV SLO, uredništvo in avtorja oddaje, da v prihodnje premislijo o izbiri gostij_ov in vsebin ter zagotovijo upoštevanje strokovnosti, družbene odgovornosti in spoštovanje vrednot enakosti. Od RTV Slovenija pričakujemo, da so njihovi novinarke_ji in uredništva izobraženi o temah, kot sta enakost spolov in duševno zdravje, da so usposobljeni za ocenjevanje strokovne pomanjkljivosti ali škodljivosti podane vsebine, da znajo prepoznati problematičnost izjav in skrbeti za visoke standarde javnih razprav. Medij, ki je dostopen širokemu krogu občinstva, mora z občutljivimi temami ravnati premišljeno in s skrbjo za pozitivne družbene spremembe. 

10. obletnica delovanja spletnega portala spol.si

S ponosom obeležujemo 10. obletnico delovanja spletnega portala spol.si, ki od samega začetka predstavlja pomemben glas na področju enakosti spolov. Kot samostojen, neodvisen in nestrankarski medij smo skozi desetletje analitično spremljale različne družbene sfere, od politike in medijev do kulture in znanosti, pri čemer smo osvetljevale vprašanja, povezana s spolom in spolnimi vlogami v družbi. Naša prizadevanja so privedla do številnih dosežkov, med katerimi izstopajo članki, ki obravnavajo različne vidike vprašanj spola in prispevajo k širšemu razumevanju teh tem v družbi.

Kljub dosežkom je pred nami še veliko izzivov. Seksizem, spolni stereotipi in neenakosti ostajajo prisotni v mnogih družbenih sferah, ob tem pa opažamo porast retradicionalizacije in repatriarhalizacije, ki ogrožata že dosežene pravice. Naš cilj ostaja enak – opozarjati na neenakosti in prispevati k iskanju rešitev za bolj vključujočo in pravično družbo. Spol.si bo še naprej platforma za glasove, ki se borijo za enakost, in zanesljiv vir informacij na področju spola.

Hvala vsem, ki nas podpirate in spremljate naše delo. Tudi v prihodnje si bomo prizadevale_i za ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe.

 

Uredništvo spol.si

MATERINSTVO IN REPRODUKTIVNE POLITIKE V 19. IN 20. STOLETJU: Predstavitev projekta

Začetki feminističnih bojev za pravice žensk so se osredotočali predvsem na volilno pravico, v drugi polovici 20. stoletja pa so v njihovo osredje vse bolj stopale tudi zahteve na področju reproduktivnih politik[1]. Te so vključevale pojme »reproduktivne pravice«, »telesne integritete« in »reproduktivne svobode«[2] ter označevale predvsem prizadevanja za (varen) dostopen splav in kontracepcijo ter njuno legalizacijo. Pojem »reproduktivne politike« je težko definirati in natančno zamejiti[3]; v širšem smislu ga lahko opredelimo kot »oblast in nadzor nad reprodukcijo, seksualnostjo in (reproduktivnimi) telesi in posledice tega nadzora«[4]. V ta sklop lahko poleg že prej omejene umetne prekinitve nosečnosti umestimo tudi nosečnost, porod, spolno in reproduktivno zdravje, neplodnost, nove reproduktivne tehnologije, spolno vzgojo ter boj za reproduktivne pravice istospolnih parov in posvojitve, otroško varstvo, otroške doklade in dodatke ter porodniški dopust. Opredelitve reproduktivne politike so pokazatelj mentalitete in širšega vrednostnega sistema v danem kulturnozgodovinskem kontekstu. Predvsem odsevajo poglede na spolnost, telo, telesno integriteto in pričakovane spolne vloge ter končno tudi materinstvo[5].

Triletni projekt Materinstvo in reproduktivno delo v 19. in 20. stoletju (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025), katerega vodja je doc. dr. Ana Cergol Paradiž in v njem sodelujejo tri partnerske organizacije Filozofska fakulteta UL, Inštitut za novejšo zgodovino in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, financira pa ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, v zgodovinski perspektivi naslavlja tematiko materinstva in analizira razvoj različnih, med seboj tesno prepletenih in prekrivajočih se vsebin, ki jih je mogoče umestiti v polje koncepta reproduktivne politike. S pogledom na obdobje od začetka 19. stoletja do konca 20. stoletja, ki na tem področju beleži revolucionarne spremembe, celostno naslavlja predvsem tematike petih sklopov: (1) materinstva, (2) abortusa, (3) kontracepcije, (4) evgenike in (5) neplodnosti. Geografsko se projekt osredotoča na ozemlje današnje Slovenije, obravnava pa tudi fenomene v transnacionalni perspektivi. Z analizo institucionalnega razvoja, spreminjajoče se zakonodaje, diskurza ter družbenih norm in kulturne reprezentacije v povezavi z reproduktivnimi vprašanji in materinstvom na eni strani ter zasebnih strategij reproduktivnih praks posameznic_kov, ki so bile_i vpete_i v reproduktivne prakse, na drugi osvetljuje javne in zasebne vidike reproduktivnih problematik.[6]

V okviru projekta je 18. decembra 2023 na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Zgodovina in žensko reproduktivno telo, na katerem so bile teme s področja reproduktivne politike obravnavane celostno, v daljši zgodovinski perspektivi in ob upoštevanju širših družbeno-zgodovinskih procesov. Referati so s pomočjo različnih virov, od sodnih spisov do osebnih pisem in ustnih pričevanj, obravnavali položaj mater v preteklosti, posebej tistih, ki so same skrbele za otroke. Podobno so tematizirali tudi vprašanje umetne prekinitve nosečnosti, obporodne pomoči, spolne vzgoje in položaja babic v posameznih zgodovinskih obdobjih, tudi v času vojnih razmer.[7] Več o programu simpozija si lahko preberete v programski knjižici – tukaj.

 

 

[1] Solinger, Reproductive Politics, 2013

[2] Bracke, Family planning, the pill, and reproductive agency, 2021

[3] Olszynko-Gryn, Rusterholz, Reproductive Politics in Twentieth-Century, 2019

[4] Solinger, Pregnancy and Power, 2007

[5] Price, Reproductive Politics in the United States, 2022

[6] Povzeto po: Inštitut za novejšo zgodovino, https://www.inz.si/sl/Materinstvo-in-reproduktivna-politika-v-19.-in-20.-stoletju/, pridobljeno 17. 03. 2024.

[7] Povzeto po: Cergol Paradiž, ur., Zgodovina in žensko reproduktivno telo: program simpozija in povzetki referatov, Ljubljana: Filozofska fakulteta UL, 18. december 2023.

Vdor vrednot retradicionalizacije v šolstvo

V reviji Mladina je bil 29. 3. 2024 objavljen prispevek »Šarlatanstvo v šolstvu«, v katerem so med drugim omenjene delavnice programa ZaLife. Program so izvedli že za 14.000 najstnic in najstnikov.
V uredništvu spol.si smo naleteli na dve objavi predstavnika ZaLife na Instagramu (objavi sta bili iz profila ZaLife odstranjeni, 1. 4. 2024; posnetke hranimo v uredništvu), ki sta dober primer njihovih stališč:
Naloge žensk v družbi
»Dve osnovne naloge ženske v družbi so, da je skrbna, pa ljubeča. Kaj pa je naloga moških? Varnost, pa da priskrbijo. Se pravi, če se ve … če se vi ne počutite varno v razredu, so fejlali fantje, če v razdredu ni dobrega flowa, ste fejlale punce. Simple.«  (IG @zalifementorship, 5. 3. 2024)
Naloge sodobnega moškega
»Prva naloga moškega je, da poskrbi za varnost. Če nisi poskrbel, da se vsi varno počutijo v razredu, si fejlal kot moški. In druga zadeva je, da moški, naloga moškega je, da priskrbi … zadeve. Karkoli je treba, pač priskrbi, zrihtaš, nekaj narediš, da se stvar spelje. Zakaj to govorim mal bolj posebej, zaradi tega ker smo v večinoma fantje krivi, da se v družbi dogaja nespoštovanje, ker pustimo to okrog nas. Ali pa ne, mi celo lansiramo to. Medtem, ko imamo vso možnost, da se to ne dogaja okrog nas in se to dogaja, zato ker smo mi bumbarji.« (IG @zalifementorship, 28. 2. 2024)
Izjavi temeljita na poraliziranem odnosu med spoloma. V obeh izjavah so prisotni spolni stereotipi in spodbujanje tradicionalnih spolnih vlog, kar prispeva k ohranjanju patriarhalnih vzorcev in poglabljanju neenakosti med spoloma v družbi ter s tem k omejevanju svobode posameznic_kov in neupoštevanju njihovih individualnih sposobnosti, interesov in želja. Takšno tradicionalno, polarizirano razumevanje spolnih vlog lahko močno vpliva na življenje mladih in med drugim omejuje njihovo poklicno izbiro in življenja.
Dananes ženske še vedno pogosteje od moških skrbijo za psihično in telesno blaginjo, za otroke ter ostarele in bolne svojce, saj so to vloge, ki se jih tradicionalno pripisuje ženskam in so neplačano skrbstveno delo doma. Skrbnost in ljubečnost, ki ju izpostavlja tudi avtor izjav, pa se označuje za lastnosti, ki naj bi bili tipično ženski. Skrbstveni poklici so v družbi slabše plačani poklici in po spolu v njih, kot je opaziti tudi v drugih slabše plačanih poklicih, prevladujejo ženske.
V zadnjem času postajata vedno bolj popularna virtualna trenda »stay at home girlfriends« in »tradwife«, ki zagovarjata tradicionalne vloge spolov. V obeh primerih gre za mlade ženske, ki ostajajo doma, prevzemajo skrbstveno in reproduktivno delo, so podrejene partnerju in finančno odvisne od njega. Takšni odnosi so izjemno nevarni, predvsem zato ker podrejenost moškemu lahko vodi v normalizacijo podrejenosti, pa tudi do nasilja.
Po drugi strani takšne stereotipne predstave fante obremenjujejo in omejujejo s pričakovanji, da morajo kot moški finančno skrbeti za svojo družino. Fantom se privzgaja pričakovanja, da so kot moški vredni le toliko, kolikor zaslužijo, svoje želje, poklicne ambicije in zanimanja pa morajo podrediti ali zavreči, zato da bodo ustrezali predstavi o prinašalcu denarja, ki morajo tudi zaslužiti več od žensk. Z nižjim zaslužkom pa se počutijo ogroženi z ženskami, ki so v svojih (netradicionalnih) poklicih uspešne, dobro plačane. Sporočila Jerneja Piclja iz ZaLife so preživeta, ovržena in otrokom ne nudijo pogleda, da so lahko to, kar čutijo, pač pa jih omejuje na to, kar naj bi morali biti glede na spol.
Sprašujemo se, kdo je dal trem samooklicanim življenjskim trenerjem, ki se ponašajo z referencami, kot so sodelovanje pri Mavričnih bojevnikih, delo v prodaji, coching za odrasle in IT, zeleno luč za izvedbo takšnega programa v šolah? Kdo bo sprejel odgovornost, da so tako neregulirane in škodljive vsebine prišle do 14.000 najstnic in najstnikov? Kdo na šolah preverja in presoja, katere dodatne vsebine lahko pridejo do otroških ušes v šolskih prostorih? Medtem, ko se na družbenih omrežjih nekateri zgražajo in svarijo pred domnevnim vdorom LGBTQ+ vsebin v šole, se mimo naše pozornosti dogaja vdor vrednot retradicionalizacije in več kot očitno tudi mimo pozornosti odločevalcev v državi in strokovnih služb. Ali – kar je še strašljiveje, z njihovim “blagoslovom”.

Bodečo nežo 2023-24 prejme dr. Bojan Zalar

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v četrtek, 7. marca 2024, ob 20. uri v okviru 25. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo prepričljivo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2023/24 izglasovalo izjavo dr. Bojana Zalarja, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani:

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.” (MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023)

Utemeljitev:

Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi – problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.


Letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med  14. in 25. februarjem 2024, predlagala 18 izjav. Glasovalo je 672 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vplivnic Katarine Binček in Petre Parovel, TikTokerja Marka Vlahovića, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani dr. Bojana Zalarja in nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana Marije Zupančiča.

Letos se je prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, pripetila manipulacija z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta “doping” ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e , nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi?

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Finalistke za antinagrado bodeča neža 2023-2024

Znanih je pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2023/2024. V spletno glasovanje, ki je potekalo med 14. in 25. februarjem 2024, je delovna skupina predlagala 18 izjav. Udeležilo se ga je 672 oseb.

Letos se je prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, pripetila manipulacija z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta “doping” ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e ,  nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi? 

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV [1] v okviru 25. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore [2] v četrtek, 7. marca 2024, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3] 

Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si

V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric


-1-

Moj računovodja je moški! In to je moj prvi pogoj. Z ženskami z ženskimi otroki ne delam več.

Katarina Benček, Instagram vplivnica

Siol Trendi, 27. februar 2023

Utemeljitev:

Vplivnica je imela slabo izkušnjo z računovodjo in jo je posplošila na osebne okoliščine možnih bodočih poslovnih partnerjev_ic. Seveda ljudje v življenju sprejemamo bolj ali manj pametne odločitve, da pa se uredništvo revije odloči, da bo takšno izjavo uporabilo kot naslov prispevka, je problematično. Izjava namreč napeljuje k mnenju, da so ženske, sploh tiste z otroki, nagnjene k neetičnemu ravnanju, in s tem pritrjuje prepričanju, da jih ni varno zaposliti, torej opravičuje diskriminacijo na delovnem mestu.

 


-2-

Zdaj bomo povedala eno zelo nepopularno mnenje med ženskami. In grdo bom povedala, najbolj neposredno, kar lahko. Če je treba kdaj širiti noge, moraš razširiti noge. Moškim to veliko več pomeni kot ženskam. Ženske imamo več obdobij, ko nam milijon stvari hodi po glavi, ko se nam ne da. Ampak še vedno, če je to enkrat na teden, naredi in bo boljše.

Petra Parovel, podjetnica in vplivnica

Youtube, 30. maj 2023

Utemeljitev:

Spolno nasilje v intimnopartnerskem odnosu, zlasti ko gre za posilstvo, je ena najtežje prepoznavnih in dokazljivih oblik nasilja. Pogosto je povezano s stereotipnim prepričanjem, da je spolnost ena od obveznosti v intimni partnerski zvezi. Izjava spolno stereotipizira vloge moških in žensk v odnosu – moški naj bi bili veliko bolj seksualno aktivni in željni spolnosti, ženske pa se morajo temu “moškemu nagonu” podrediti, če želijo ohraniti odnos. Vplivnica ima veliko sledilk in sledilcev, predvsem mladih, ki jim s takšnimi izjavami podaja napačno predstavo o tem, kaj je v razmerju sprejemljivo. Dobri intimnopartnerski odnosi temeljijo na več ključnih elementih, ki omogočajo vzajemno zadovoljstvo, to so spoštovanje, komunikacija, ki je odprta za sprejemanje in razreševanje konfliktov, zaupanje ipd., nikakor pa ne nasilje ali ideja, da je treba v odnosu početi nekaj, česar ne želimo.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.


-3-

Naslov TikToka “PAMETNI NAKUP :D”.
Influencer drži v roki telefon (napis: TELEFON – 1.400 €), nakaže, da bi ga vrgel na tla, vendar obstane. Nato želi udariti v televizor (napis: TV – 3.000 €), a si spet premisli. Nazadnje pogleda proti partnerici, ki v kuhinji pomiva posodo (napis: žena – 0 €), in z nasmeškom zakoraka proti njej.

Mark Vlahović, TikToker

TikTok, 18. september 2023

Utemeljitev:

Vplivnež v TikTok videu objektivizira in dehumanizira ženske, jih cenovno označi in primerja s kupljenimi predmeti v gospodinjstvu, ki imajo zanj večjo vrednost od nje. Žensko predstavi, kot da nima nobene vrednosti, in namigne, da nasilje nad njo ne bo povzročilo škode, ki bi jo obžaloval ob nasilju nad predmeti. Nasilje pušča hude posledice, fizične, psihične in emocionalne, tako na neposrednih kot na posrednih žrtvah. Prikazovanje nasilja, zapakiranega v “content”, nasilje normalizira in celo poveličuje. Dejstvo, da ima posnetek skoraj 82.000 všečkov, kaže, kako zelo sprejemljivo je nasilje v naši družbi. Tudi ni naključje, da se ženska v videu nahaja v kuhinji. Tako so jasno začrtane spolno stereotipne vloge in tudi te, tako kot nasilje, normalizirane.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.


-4-

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.

Dr. Bojan Zalar, direktor psihiatrične klinike v Ljubljani

MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023

Utemeljitev:

Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi – problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.


-5-

Tole je sumljivo.
Po kakšni normalni logiki ima ženska predavati na Columbia University v New Yorku … ?
Zna to kdo pojasniti ?

Dr. Boštjan Marija Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Omrežje X (prej Twitter), 20. marec 2023

Utemeljitev:

Avtor mizogino in poniževalno zagovarja svoje že davno zastarelo prepričanje, da ženske niso primerne za nekatere vloge ali položaje, vključno s predavanjem na ugledni univerzi, ter da bi morale biti nekatere institucije in vloge rezervirane za moške. Ker ni tako, se zateče k jeznim, žaljivim in ponižujočim bevskom (prosto po M. Dolarju), povsem neprimernim za nekdanjega sodnika. Namesto da bi se osredotočil na kvalifikacije, znanje in strokovnost, o osebi sodi zgolj na podlagi spola. Sramotna izjava tudi za Evropsko sodišče za človekove pravice.

[1] Fem TV je kolektiv, ki na oder postavlja parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbenoaktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. Igra se s tradicionalnimi in sodobnimi gledališkimi izrazi, razpetimi med burlesko, kabaretom, varietejem, performansom, videom, glasbenimi točkami ter improvizacijskim gledališčem.

[2] Pobudnice festivala žensk Rdeče zore so leta 2000 na Metelkovi delovale v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri. Povezalo jih je izpraševanje o položaju žensk v neločljivem spletu umetnosti, kulture, politike, aktivizma in vsakdanjega življenja. Izkazalo se je, da ženske tudi na Metelkovi opravijo večino organizacijskih in ustvarjalnih, a obenem nevidnih del, ki so pogoj za delovanje in živost tako velikega avtonomnega kulturnega centra. Odločile so se, da na mednarodni dan žena, 8. marec, organizirajo festival, ki bo javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Niso se obremenjevale z iskanjem “bistva” žensk, saj so feministični boji preteklosti pokazali, da vprašanje z opredeljevanjem skupnih bioloških ali celo značajskih potez žensk zastira pogled; pozornost z vsakdanjega podcenjevanja in izkoriščanja žensk in moških v patriarhalni družbi preusmerja k metafiziki “ženstvenosti” in “možatosti”. Namesto utrjevanja meje ali celo sovraštva med spoloma je festival Rdeče zore ustvarjalnost in druženje vseh udeleženk in udeležencev izkoristil za izpraševanje o samoumevnosti meja, ki ne ločujejo in osamijo spolov, temveč ljudi. Letos poteka že 25. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

[3] Bodečo nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si.

Pregled leta 2023

Spoštovane_i,

Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Tiva Vlaj, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Lea Vrečko, Maja Peharc, Sara Rožman, Iztok Šori, Miha Marinč, Ana Mladenović.

 

BODEČA NEŽA
Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v torek, 7. marca 2023, v okviru 24. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2022/23 prepričljivo izglasovalo izjavo ravnateljice Walfdorske šole Simone Pajk, ki jo je 2. septembra 2022 izrekla za Radio Prvi. Nabor izjav za bodečo nežo je, tako kot vsako leto doslej, potekal vse leto, tako da je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Nominacija je potekala prek spletnega obrazca na strani https://bodeca-neza.spol.si/ ali na družbenih omrežjih s ključnikom #bodečaneža oz. #bodecaneza. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 25. februarjem in 5. marcem 2023, predlagala 16 izjav. Glasovalo je 1.200 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vlogerke Damjane Bakarič, radijskega voditelja Roberta Roškarja, večkrat pravnomočno obsojenega politika Pavla Ruparja, župnika Janeza Turinka in že omenjene ravnateljice Simone Pajk.

Več o bodeči neži feminističnega leta 2022/23 si lahko preberete tukaj.

 

PROJEKT »KNJIGA IN SPOL«
V letu 2023 je Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana sofinanciral projekt »Knjiga in spol«. V sklopu projekta, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore in Info ŠKUC, smo se posvetile_i avtoricam in prevajalkam feministične znanstvene in strokovne literature. Na osrednjem dogodku, ki je potekal 8. junija 2023 v Atriju galerije Škuc, smo gostile_i dr. Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in dr. Ano Makuc. Na pogovoru, ki ga je povezovala Tea Hvala, so nas zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi se srečujejo pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Razpravljale_i smo tudi o tem, kako, če sploh, se soočamo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Vse tri gostje so na dogodku tudi predstavile svoja najnovejša dela: dr. Ana Cergol Paradiž je spregovorila o znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) kanadsko-ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

 

GOVOR NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO »JEMLJITE NAS RESNO, VSE!«, 7. 3. 2023
Uredništvo spol.si je podprlo shod za javno zdravstvo in sodelovalo z izjavo, ki je dostopna tukaj.

 

SODELOVANJE V AKCIJI OZAVEŠČANJA »Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!«
V ozaveščevalni akciji »Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!«, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS izvajalo v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem, smo prispevale_i izjavo:

»Seksizmi in stereotipi, ki nas še vedno vsakodnevno nagovarjajo iz medijev, oglasov, političnih izjav in kulturnih vsebin, spodbujajo toleranco do nasilja na podlagi spola in ga normalizirajo. Tako živimo v okolju, kjer je nasilje sprejemljivo in kjer so posameznice_ki in institucije do njega prizanesljive, to pa za osebe, ki doživljajo nasilje, vzpostavlja kulturo nemoči. V takšnem okolju, kjer še vedno prevladuje patriarhalni pristop, ki krivdo a priori nalaga ženskam, žrtve nasilja težje prepoznajo nasilje kot nesprejemljivo, težje spregovorijo o svojih izkušnjah, se težje zavarujejo pred njim in si težje poiščejo pomoč. Za preprečevanje nasilja na podlagi spola ter za ustvarjanje bolj pravične, vključujoče in varne družbe je ključno aktivno odpravljati vsakdanji seksizem. Odgovoren_a je vsakdo od nas, zato se jasno, odločno in aktivno zoperstavimo tudi tem oblikam diskriminacije!«

 

OBJAVE NA SPLETNEM PORTALU SPOL.SI

V 2023 smo imele_i na portalu spol.si enajst objav: v januarju članek Mojce Šorli »Kultura sprenevedanja« in Jake Kluna  »Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila«, v februarju članek Mojce Dobnikar »O Zinnu in civilnodružbenem aktivizmu«, v marcu članek »O menstrualni odsotnosti z dela v mesecu« avtoric Tjaše Franko in Tonje Jerele, novico uredništva »Bodeča neža: finalistke spletnega glasovanja 2022/23« ter informacijo »Bodečo nežo 2022/23 prejme Simona Pajk«. Uredništvo je v marcu objavilo še »Pregled leta 2022«. Aprila smo objavile_i izjavo uredništva na shodu za javno zdravstvo z naslovom »Jemljite nas resno, vse!«, junija informacijo »Pogovor o pisanju in prevajanju feminističnih študij«, oktobra »Pismo podpore ženskam, ki so pokazale nestrinjanje s tihim nasiljem nad ženskami« ter informacijo o projektu »Knjiga in spol«.

 

DRUŽBENA OMREŽJA
Tudi v letu 2023 je društvo s portalom Spol.si okrepilo svojo prisotnost in povečalo število sledilk in sledilcev na Facebooku (prek 2.042), na Instagramu (973) in na omrežju X (prej Twitter) (805). Uredniška ekipa je prek omenjenih profilov vsakotedensko obveščala javnost o temah, ki so povezane s spoli. Najodmevnejša objava tako na Instagramu kot na Facebooku je bil v letu 2023 odziv na reklamni oglas podjetja Tratnjek.

spol.si_tratnjek

UREDNIŠTVO SPLETNEGA PORTALA SPOL.SI VABI K SODELOVANJU NOVE SODELAVKE IN SODELAVCE

Vse_i, ki kritično premišljujete o vprašanjih spola, vabljene_i, da se nam pridružite v uredništvu spol.si kot nove sodelavke_ci.

Prijave s krajšim življenjepisom in pripisom, zakaj se nam želite pridružiti, pošljite na info@spol.si. Prijave zbiramo do 25. 2. 2024. Z izbranimi kandidatkami in kandidati bo opravljen razgovor.

O portalu spol.si
Spletni portal spol.si je samostojen, neodvisen in nestrankarski medij, osredotočen na teme, ki so povezane s spolom. Ažurno in analitično se odziva na neenakosti spolov, pojave seksizma in reprodukcijo stereotipov na različnih družbenih poljih (v politiki, medijih, umetnosti, (pop) kulturi, znanosti itd.). Pri tem si prizadeva pokrivati različna vsebinska področja, od delitve dela v gospodinjstvu prek politične reprezentacije in segregacije na trgu dela do nasilja v zasebni sferi, izkoriščanja v prostituciji, seksizma v medijih, delovanja spolnih vlog itd. Posebno pozornost namenja tematiziranju, analiziranju in problematiziranju vednosti o moških in moškosti ter o ženskah in ženskosti ter drugih spolih. Vprašanja, povezana s spolom, obravnava v okviru aktualnih družbenih, političnih in ekonomskih razmer v Sloveniji in svetu ter v odnosu do starosti, rase, narodnosti, vere, socialnega statusa in spolne usmerjenosti, saj upošteva, da se viri neenakosti prepletajo in dopolnjujejo.

Portal spol.si izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Portal spol.si je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. Izdajatelj portala je vpisan v register prostovoljskih organizacij pri AJPES.

Projekt “Knjiga in spol”

Branje spodbuja razmišljanje, razpravo, pogovor in komunikacijo ter krepi empatijo in razumevanje med ljudmi iz različnih okolij. Ob branju knjig se vživimo v preizkušnje in stiske likov, poistovetimo se z njimi ter začutimo vse izzive in ovire, s katerimi se soočajo. Izpostavljanje različnim zgodbam nam pomaga premagati lastne predsodke in stereotipe ter nas spodbuja h kritičnemu razmišljanju. Branje prispeva k družbi, ki s tem raste in se razvija.

Vloga spola v literaturi je kompleksna in obsega široko paleto tem, pristopov in raziskav. Številne avtorice_ji in bralke_ci uporabljajo literaturo kot sredstvo za raziskovanje lastne spolne identitete, spolne usmerjenosti in spolnega izražanja. Poleg tega se literatura pogosto uporablja za raziskovanje spolnih vlog in stereotipov. Feminizem tudi na tem področju poudarja pomen obravnave vprašanj enakosti spolov ter družbenih norm in problemov, osvetljuje izkušnje žensk in njihov boj za enakost, pa tudi preizprašuje, kako so ženske predstavljene v literaturi, kako se literarna dela oblikujejo glede na spol in kako literatura vpliva na oblikovanje spolnih identitet. Ženske in spolne manjšine so bile vedno, tudi v književnosti, marginalizirane in spregledane. Imele so omejene možnosti za prosto izražanje skozi pisanje, njihova dela pa so bila pogosto zanemarjena ali objavljena pod moškimi psevdonimi. Kljub temu so pomembno prispevale k razvoju svetovne književnosti in še vedno imajo ključno vlogo v literarnem svetu. V zadnjih desetletjih se je njihov prispevek v književnosti okrepil, pri čemer avtorice prejemajo številne nagrade in priznanja, njihova dela pa v literaturo vnašajo edinstvene perspektive in glasove, kar prispeva k raznolikosti in bogastvu družbe na sploh.

V sklopu projekta »Knjiga in spol«, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore in Info ŠKUC, smo se posvetile_i avtoricam in prevajalkam feministične znanstvene in strokovne literature. Na osrednjem dogodku, ki se je odvil 8. junija 2023 v Atriju galerije Škuc, smo gostile_i dr. Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in dr. Ano Makuc. Na pogovoru, ki ga je povezovala Tea Hvala, so nas zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi so se srečevale pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Razpravljale_i smo tudi o tem, kako, če sploh, se soočamo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Vse tri gostje so na dogodku tudi predstavile svoja najnovejša dela: dr. Ana Cergol Paradiž je spregovorila o znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj je govorila o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.

Vabljene_i k ogledu utrinkov, ujetih v okviru projekta »Knjiga in spol« (Foto: Nina Pernat).

Z leve proti desni dr. Ana Makuc, Tea Hvala, dr. Ana Cergol Paradiž in Katja Čičigoj

Z leve proti desni dr. Ana Makuc, Tea Hvala, dr. Ana Cergol Paradiž in Katja Čičigoj

 

Poleg pogovora je na ta dan v Atriju galerije ŠKUC potekala tudi Knjižnica pod krošnjami, v kateri je bila za prebiranje na voljo izbrana feministična znanstvena in strokovna literatura.

Z vami želimo podeliti nekaj knjižnih idej za vaše prihodnje branje.

Ana Cergol Paradiž, Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v
obdobju med obema vojnama, Založba Univerze, Ljubljana, 2022.

Rosi Braidotti, Feminizem/mi za začetnice/ke, Založba /*cf, Ljubljana, 2000.

Shulamith Firestone, Dialektika spola: zagovor feministične revolucije, Založba /*cf, Ljubljana, 2019.

bell hooks, Feminizem je za vsakogar: strastna politika, Sophia, Ljubljana, 2022.

bell hooks, Naša pozicija: razred je pomemben, Sophia, Ljubljana, 2019.

Vlasta Jalušič, Kako smo hodile v feministično gimnazijo, Založba /*cf, Ljubljana, 2002.

Suzana Tratnik, Konec strpnosti: zbrani spisi, ŠKUC, Ljubljana, 2013.

Suzana Tratnik, Lezbični aktivizem po korakih, Založba /*cf, Ljubljana, 2013.

Virginia Woolf, Lastna soba, Založba /*cf, Ljubljana, 1998.

 

Več idej za branje lahko najdete pod zavihkom »Knjižnica«.

 

Zahvala vsem obiskovalkam_cem ter Mestni občini Ljubljana – Oddelku za kulturo za finančno podporo projektu.

MOL_SLO_COLOR

Pismo podpore ženskam, ki so pokazale svoje nestrinjanje s tihim nasiljem nad ženskami

Skupina, ki je na Kongresnem trgu postavila plakat in zastavice v času, ko je tam potekal dogodek ob sprejemu brucev, je imela jasen namen: obtožiti ženske, ki so ali bodo zahtevale prekinitev nosečnosti, da so morilke. Transparente z gesli, da je splav uboj, obešenimi pred klinikami in na drugih javnih mestih, razumemo kot nedopustno nadlegovanje. Gre za ustrahovanje in žaljenje, ki je že samo po sebi dejanje podreditve. Gre za ustvarjanje ozračja, ki lahko vodi v omejevanje reproduktivnih pravic.

Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je ustavno zagotovljena. Vsako nasprotovanje tej pravici je in bo naletelo na odzive, ki tako kot dejanje tistih, ki so na Kongresnem trgu snemale zastavice, izražajo prepričanje, da odločitve o njihovih telesih pripadajo njim in ne ozkim interesnim skupinam.  

Smo nedvoumno na strani žensk, ki jim zaradi njihove pogumne drže grozijo z nasiljem, jih spletno nadlegujejo in podlo žalijo. Podpiramo jih in skupaj bomo branile težko pridobljene pravice. Ne bomo dovolile, da tako kot na Hrvaškem ugovor vesti zdravstvenega osebja prepreči dostopnost varnega splava. Ne bomo dovolile, da bi morale tako kot na Poljskem ženske medikamentozne prekinitve nosečnosti opravljati doma, brez ustrezne zdravstvene podpore, se za velik strošek odpravljati na posege v tujino ali da bi umirale v bolnišnicah, ker zdravniki čakajo, da najprej odmre močno poškodovan plod, in šele nato pomislijo na pomoč ženski. 

Zaradi vsega tega se ne moremo strinjati s trditvijo predsednice, da so ženske na Kongresnem trgu nasprotnikom pravice do umetne prekinitve nosečnosti kršile svobodo izražanja. Ne moremo sprejeti, da svoboda govora vključuje tudi sovražna sporočila in da se v njenem imenu izvaja napad na temeljne ustavne svoboščine. Tako kot zažiganje mavričnih zastav napada pravice LGBTQIA+ skupnosti, postavljanje zastavic in obešanje transparentov, ki ženske označujejo za morilke, napada pravice žensk. 

Odziv žensk, ki vse niti niso aktivistke, a so se vseeno uprle napadu na ženske pravice, je zato povsem upravičen.

 

Podpisani:

Programski odbor Inštituta 8. marec  (Nika Kovač, Petra Meterc, Tanja Matijašević, Tija Jakič, Marja Kodre, Alenka Kreč Bricelj, Ana Dujmović, Dagmar Nared, Jaka Klun, Kristina Krajnc, Maja Koražija, Mojca Lukan, Tina Tomšič, Zarja Muršič, Zlatko Djogić, Gregor Volk) 

Ana Reberc 

Tiva Vlaj

Mitja Blažič 

Feministična rezistenca

Tea Hvala

Linn J. Koletnik

Iztok Šori 

Metka Mencin 

Mojca Dobnikar

Vesna Leskošek

Suzana Tratnik

Ana Čigon

Vesna Bukovec

Barbara Rajgelj 

Ekipa Pritličje

Ana Marija Sobočan 

Maja Plaz

Delovni odbor za feminizem Študentskega društva Iskra

Društvo za nenasilno komunikacijo

Jovana Mihajlović Trbovc

Milica Antić Gaber 

Veronika Tašner 

Urška Jež

Zorica Petrović

Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi

Suzana Oroz

Uredništvo spol.si

Martin Gramc

Mojca Pajnik

Katja Sešek

Irena Rimc Voglar

Danijela Zajc

Ana Grobler

kolektiv Rdeče zore

Kulturno umetniško društvo Mreža

Alenka Švab

Taja Premk

Tim Prezelj

Iza Thaler

Lidija Sinkovič

Nina Kodrič

Nina Hudej

Monika Weiss

Ustanova

Andreja Vezovnik

Lea Aymard

Katarina Majerhold

Aleša Zimic

Gabi Simetinger

Nina Perger

Neja Blaj Hribar

Leja Markelj

predsedstvo Slovenskega seksološkega društva

Urška Henigman

Mirovni inštitut

ŽPZ Kombinat

Slovensko sociološko društvo

Gabrijela Simetinger

Feministični pevski zbor Z’borke

Ana Cergol Paradiž

Jasna Podreka

Društvo SOS telefon

Erika Schauer

Viki Kern

Jaka Sotlar 

Jovana Mihajlović Trbovc

Pogovor o pisanju in prevajanju feminističnih študij

knjiga_in_spol
V pogovoru z avtoricami in prevajalkami feministične znanstvene in strokovne literature nas bodo zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi so se srečevale pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Gostje bodo razpravljale tudi o tem, kako, če sploh, se soočajo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Dr. Ana Cergol Paradiž bo spregovorila o svoji novi znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.
Pogovor z Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in Ano Makuc bo povezovala Tea Hvala.
Vabljene_i v četrtek, 8. junija 2023, ob 19. uri v atrij Galerije Škuc v Ljubljani.
_______________________________________________________________________________________________
V okviru dogodka lahko na vrtu Galerije Škuc med 15. in 19. uro obiščete Knjižnico pod krošnjami, v kateri bo za prebiranje na voljo izbrana feministična znanstvena in strokovna literatura.
_______________________________________________________________________________________________
Biografije
Ana Cergol Paradiž je docentka na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani. Sodelovala je v različnih raziskovalnih projektih, med drugim v ERC projektu EIRENE: Post-war transitions in gendered perspective: the case of North-Eastern (vodja prof. dr. Marta Verginella). Trenutno vodi projekt Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju, ki ga financira ARRS. Pridobila je tudi podoktorsko štipendijo Marie Curie za projekt z naslovom RETROCHILD, ki ga bo izvajala na Univerzi v Köbenhavnu. Je avtorica več znanstvenih člankov in dveh monografij (Evgenika na Slovenskem, Bela Kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama).
Katja Čičigoj je asistentka na Inštitutu za filozofijo Univerze v Celovcu, kjer raziskuje in predava. Na Univerzi v Paderbornu končuje doktorsko disertacijo iz feministične filozofije. Souredila je tematski številki revije Dialogi »Zakaj feminizem danes?« (2017) ter »Spol in nasilje« (2019). Leta 2014 je soustanovila in do leta 2021 tudi sovodila feministični bralni krožek Delfinke (pod okriljem KUD Anarhiv). Poleg več člankov o feminizmu in kritični teoriji je prevedla tudi knjigo Shulamith Firestone Dialektika spola – zagovor feministične revolucije (Založba *cf., 2019) in zanjo napisala spremno študijo, trenutno pa s sodelavko pripravlja znanstveno izdajo navedenega dela v angleščini. Je tudi urednica prihajajoče posebne izdaje revije Feminist Encounters o feminističnih tehno-imaginarijih ter zbornika o Shulamith Firestone in feminističnih reprodukcijskih utopijah, ki bo izšel prihodnje leto pri Založbi *cf.
Ana Makuc je diplomirana komparativistka in anglistka ter doktorica ženskih študij in študij spolov Univerze v Lancastru (Velika Britanija). Med letoma 2014 in 2019 je soustvarjala Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. Med letoma 2016 in 2020 je bila samozaposlena v kulturi kot književnica in prevajalka. Leta 2016 je prejela Veronikino nagrado za pesniško zbirko leta, in sicer za svoj prvenec Ljubica Rolanda Barthesa (2015, Fraktal, KUD Apokalipsa). Njena poezija, prevodi leposlovja in humanistike ter znanstveni članki s področja feministične literarne vede so bili objavljeni v številnih revijah in knjigah. Leta 2022 je pri založbi Sophia izšel njen prevod knjige bell hooks Feminizem je za vsakogar: strastna politika.
Tea Hvala je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture ter magistrirala iz antropologije spolov. Je samozaposlena v kulturi kot kritičarka umetnosti in književnica, posveča pa se tudi uredniškemu delu in prevajalstvu. Objavila je številne eseje, strokovne članke, učna gradiva in zine, v soavtorstvu s Špelo Oberstar pa tudi knjigo za otroke Skrivna bolnišnica (Založba Skrivnost, 2017). Leta 2021 je za Mesto žensk uredila turistični vodnik Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk. Leta 2023 je uredila drugo izdajo eseja Virginie Woolf Lastna soba (Založba *cf.) in priročnik Kako z umetnostjo raziskovati razmerja moči med spoli? (Mesto žensk). Med drugim je prevedla roman Valencia Michelle Tea (Škuc, 2010) in zgodovinsko študijo Silvie Federici Kaliban in čarovnica (Založba Sophia, 2019).
_______________________________________________________________________________________________
Dogodek organizirajo Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa – spletni portal spol.si, KUD Mreža/Rdeče zore, Društvo ŠKUC – Info center Škuc. Projekt “Knjiga in spol” podpira Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
MOL_SLO_COLOR

“Jemljite nas resno, vse!”

IZJAVA UREDNIŠTVA SPOL.SI NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO, 7. 4. 2023 

V Sloveniji smo imeli – namerno uporabljamo preteklik – odličen sistem javnega zdravja in zdravstvenega varstva žensk. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima na primarni ravni dispanzerje za ženske, v okviru katerih si lahko vsaka, starejša od 13 let, izbere specialista oz. sprecialistko ginekologije in porodništva za izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnico. Tako je na papirju.

Realnost je žal drugačna. Ginekološka mreža na primarni ravni ne zadošča za potrebe prebivalstva. V Sloveniji je trenutno brez ginekologa na primarni ravni več kot 230.000 žensk. To je vsaka 5. ženska!  Ker se mreža ne širi, imajo najslabši dostop mlade ženske, ki bi jim morali nameniti še posebno skrb. Delež opredeljenih mladostnic na primarni ginekološki ravni je tako le 23 %. Še več: ta hip pogoje za upokojitev izpolnjuje 49 ginekologov in ginekologinj na primarni ravni, zato lahko brez dostopa ostane še dodatnih 200 tisoč žensk! 

Za zdravje žensk je ginekologija na primarni ravni izredno pomembna. Ženskam pomaga ohranjati zdravje med reproduktivnim obdobjem in kasneje, svetuje o zdravem spolnem življenju, nadzira varno uporabo kontracepcije in vse to so razlogi za slavne statistike Slovenije: v Evropi smo v samem vrhu z najmanj najstniških nosečnosti, po številu splavov smo nižje od evropskega povprečja in imamo najnižjo smrtnost novorojenih v EU

Redni pregledi preprečujejo tudi prenašanje spolno prenosljivih bolezni in razvoj rakavih obolenj ter omogočajo hitrejše diagnosticiranje nekaterih bolezni, kot so endometrioza itd. Posledice tega, da toliko žensk nima dostopa do redne ginekološke obravnave, so že vidne. Leon Meglič z ginekološke klinike v Ljubljani je nedavno opozoril, da toliko napredovanih karcinomov kot v zadnjem času s kolegi v svoji karieri ne pomnijo!

Poleg dostopnosti pa je potreben tudi posluh in občutljivost na področju enakosti spolov. Pred dnevi sta ženski na Twitterju opozorili na neenako zdravstveno obravnavo žensk v rodni dobi: ena opisuje, da je na dodatne ginekološke preiskave ob neznosnih bolečinah ne napotijo, ker se še ne trudi zanositi. Druga je priznala, da je do dodatnih in za normalno življenje nujnih medicinskih posegov prišla šele, ko se je zlagala, da se neuspešno trudi zanositi. Na ti pričanji se je usul plaz podobnih! 

May be a Twitter screenshot of 1 person and text that says 'GeneralAwesomeness @_MegWhite_ @missmajau86 Replying to @AngielsTheQueen and Vem, kaj je endometrioza in sem že večkrat zaprosila za preiskave, ki pa mi jih ne naredijo, ker "to delamo samo ženskam, ki se trudijo zanositi". 10:13 pm 2 Apr 2023 3,144 Views'

May be a Twitter screenshot of text that says 'enxeny @enxeny Replying to @_ _MegWhite_, @AngielsTheQueen and @missmajau86 Jaz sem svoj miom, pregrado in endometriozo odstranila, ko sem se prijavila V program za neplodnost. Sem morala lagat!!!, da ne morem zanosit, da so me dali na operacijo. Getting mama ready, sam to jim je vazno. 11:00 pm Apr 2023 806 Views'

Društvo Endozavest že vrsto let zbira in opozarja na izkušnje žensk, kako so med ginekološko obravnavo pogosto preslišane ali neupoštevane, dokler se ne trudijo zanositi. K temu pomaga stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, da »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, in dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj naravnega. V luči takih prepričanj lahko razumemo, da Ministrstvo za zdravje v dejstvu, da je vsaka peta ženska v rodni dobi brez dostopa do redne ginekološke obravnave na primarni ravni, ne vidi problema in pravi, da bodo o morebitnih spremembah razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme.

Slovenija je glede na podatke zaenkrat še ena najbolj varnih držav na svetu za žensko zdravje, ima nizko število najstniških nosečnosti in je na dobri poti, da izkorenini raka materničnega vratu. Vse to je zasluga prostega dostopa do ginekološke obravnave v sistemu javnega zdravstvenega varstva. Z zamiranjem primarnega nivoja lahko vse to, kar smo gradili desetletja, zapravimo. In posledice bomo znova v večji meri nosile ženske!

Podpiramo vsa prizadevanje za ohranjanje javnega, vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije dostopnega zdravstvenega varstva! Če je sistem javnega zdravja doslej dajal vse te dobre rezultate in če tiha privatizacija, ki se plazi po Sloveniji, očitno škodi zdravju prebivalk in prebivalcev Slovenije, je odgovor jasen: ohranimo, kar deluje v dobro Slovenije: ohranimo javno zdravstvo! 

Proti privatizaciji zdravstva, proti razslojevanju Slovenije, proti uničevanju javnega!
Jemljite nas resno, vse! Nismo vaše, nismo nore, naša bolečina je resnična! Zahtevamo enako obravnavo in enake pravice za vse maternice!

Pregled leta 2022

Spoštovane_i,

Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Mirna Berberović, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko.

 

Deseta Bodeča neža

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki sta jo v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 20. uri v okviru 23. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostila kolektiv Fem TV in ZIZ Maribor v klubu Gromka v Ljubljani, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2021/22 izglasovalo izjavo duhovnika Andreja Vončine, izrečeno 17. februarja 2022 v Reporterju.

Nabor izjav za bodečo nežo je potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 21. februarjem in 4. marcem 2022, predlagala 13 izjav. Glasovalo je 552 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave novinarjev Nenada Glücksa, Vinka Vasleta in dialog Petra Kavčiča in Andreja Stareta, ozaveščevalna akcija Policijske uprave Kranj in izjava duhovnika Andreja Vončine, ki je tudi gimnazijski učitelj.

Ob jubilejnem desetem izboru bodeče neže smo priredile podobo, ki vsa leta spremlja to akcijo.

 

Udeležba na srečanje aktivističnih feminističnih organizacij zahodnega Balkana “Movement-Led Approach – Gender Justice”

V začetku novembra smo se v spremstvu kolegic iz SOS telefona, Legebitre, Mesta žensk in Inštituta 8. marec udeležile srečanja aktivističnih feminističnih organizacij zahodnega Balkana “Movement-Led Approach – Gender Justice”. Opozarjale smo na pomen reproduktivnih pravic, porasta spolno zaznamovanega nasilja, ekonomske neenakosti na podlagi spolov in težave, s katerimi se srečujemo pri našem delovanju.

 

Objave na spletnem portalu spol.si

Na spletnem portalu spol.si smo v letu 2022 objavile_i članke in poročila:

Osmi marec in »krone stvarstva«

Prispevek Mojce Dobnikar s predgovorom Katje Čičigoj, ki obravnava zapis Slavoja Žižka, objavljenega leta 2018 pod naslovom »Samopodrejanje ženske«. Mojca Dobnikar je zapisala:

»Na Žižkovo pisanje se ni nikoli smiselno odzivati le vsebinsko, ker zna vsak odziv »potolči« z novimi domislicami, miselnimi obrati ter osupljivimi in na prvi pogled poučnimi primerjavami. Ne, brati ga je treba skozi to, kako izpeljuje te domislice, obrate in primerjave; šele takšno branje nam razkrije, za kaj v njegovih vpogledih in »vpogledih« pravzaprav gre.

Njegovemu prispevku pred štirimi leti bi lahko rekli udarec na osmi marec – le da seveda proti feminizmu, ne zanj. Zapis ima naslov »Samopodrejanje ženske«, udarna vrstica pod naslovom pa pravi: »Nekatere različice feminizma počnejo isto kot islamski fundamentalisti: moškemu nadevajo krono gospodarja stvarstva. Temu se ni izognila niti Monica Lewinsky.« Kaj je bilo torej Žižkovo »udarno« sporočilo ob 8. marcu 2018? Ženske se same podrejajo. Monica Lewinsky in (nekatere) feministke uporabljajo enak tip argumentacije kot islamski fundamentalisti. Na ta način Monica Lewinsky in te feministke zagovarjajo samopodrejanje žensk »kroni stvarstva«, moškemu.«

Spol kot darilo

Prispevek Bojana Bilića, ki ga je iz srbščine prevedla Maja Pan:

Naš prostor je prešel množico državnih oblik, v katerih so norme neprestanega patriarhalnega utiševanja, ki so sicer vladale naši skupnosti, občasno popustile svoj neusmiljeni stisk ter tako omogočile marginaliziranim, da se skozi razpoke družbenega tkiva prebijejo do nenadne vidnosti. Tako je novembra 1995 gledalstvo srbske televizije kot nasprotje moške »visoke politike«, ki nas je potisnila v desetletja opustošenja, doživelo redko – v mnogih primerih sploh prvo – srečanje s transspolnima ženskama. Na povabilo novosadske novinarke Tatjane Vojtehovski sta Vjeran Miladinović – Merlinka in Nenad Milenković – Sanela v oddaji Stališča (Stavovi) pripovedovali o svojih izkušnjah beograjskih uličnih prostitutk.

Izjava ob aktualni aferi spolnega nasilja

Uredništvo je podalo izjavo ob aktualni aferi spolnega nasilja FOTOPUB.

»V zadnjih dneh spremljamo veliko medijskih prispevkov in zapisov o tem, kako je treba obsoditi spolne zlorabe, kako jih je treba prijavljati, krivce preganjati, ustvarjati prijazna delovna okolja itd. Medtem ko dnevi tečejo in najnovejša senzacija plahni, se večina medijskih prispevkov in komentarjev na družbenih omrežjih še naprej vrti okrog vprašanja prijave, okrog tega, kdo vse je vedel_a, pa nikomur povedal_a, in celo okrog tega, kako naj bi bil z zlorabami povezan del politike.

Postavljati v tem trenutku ta vprašanja pomeni odrivati problem na stranski tir. Osebe, ki doslej zlorabe niso prijavile, se gotovo ne bodo odločile za prijavo v atmosferi, v kateri so v ospredju zgornja vprašanja, ne pa njihovo počutje. Ponavljanje teh vprašanj je zanje zgolj še en signal, da je to, kar se jim je zgodilo in kako se zaradi tega počutijo, okolju še najmanj pomembno od vsega. V tem trenutku – in vedno, kadar gre za kakršnokoli zlorabo ali nasilje – morajo biti najpomembnejše osebe, ki so zlorabo doživele. Pravo vprašanje tu in zdaj je, kako se jim približati, kako jim priti naproti, kako jim ponuditi podporo in pomoč, ki ju potrebujejo – tudi zato, da se bodo lažje odločile za prijavo.«

Bodečo nežo 2021-22 prejme Andrej Vončina

Uredništvo spol.si je z Rdečimi zorami objavilo izjavo za javnost o zmagovalni izjavi bodeče neže 202172022.

Finalistke spletnega glasovanja za bodečo nežo 2021/22

Uredništvo je objavilo poročilo o spletnem glasovanju za nagrado bodeča neža 2021/22.

Spol.si: Pregled leta 2021

uredništvo je objavilo krajše poročilo o delu in objavah v preteklem koledarskem letu.

 

Družbena omrežja spol.si

V letu 2022 so na družbenih omrežjih najbolj odmevale naslednje objave.

Januarja je na naši Facebook strani daleč največ odziva zabeležila delitev objave iz Disenza: Nočitev z zajtrkom v taborišču za posiljevanje, ki govori o peticiji Amele Trokić za odstranitev hotela z Google iskanja in servisa Google Zemljevidi. Podobnega odmeva je bil na našem Twitterju deležna delitev kolumne Romana Kuharja iz Dela, v kateri dokazuje, da omejevanje pravice do abortusa ne preprečuje splavov.

V februarju je, takoj za objavo dogodka o spletnem glasovanju za bodečo nežo, na Facebook omrežju najbolj odmevala objava prispevka N1, ki se sprašuje, kje so kirurginje glede na podatek, da kar 77 % vseh delovnih mest v zdravstvu zasedajo ženske, tudi med zdravniki z dvotretjinskim deležem prevladujejo zdravnice. Na Twitterju je najbolj odmevala objava fotografije s Tarče, ki prikazuje samo moško omizje televizijske oddaje.

Objava povezave na dokumentarni film o Zofki Kveder v arhivu RTV je dosegla največ občinstva na Facebooku v mesecu marcu. Na Twitterju je najbolj odmevala vest, kdo je bil prejemnik bodeče neže sezone 2021-22.

Aprila je največ interesa Facebook javnosti na naši strani vzbudila delitev prispevka Nekje med Zofko Kveder in Virginio Woolf z radia Študent o tem, da je bilo v zadnjih 28 letih za maturitetni esej razpisanih 88 literarnih del, od teh so 4 dela napisale ženske in da je bilo za ustni del izpita predpisano poznavanje 96 del, med naborom pa samo 5 avtoric, še te vse izbirne. Na Twitterju je bil največ pozornosti deležen čivk o tem, da na Češkem še vedno zahtevajo poseg sterilizacije za postopek pravnega priznanja spola.

V mesecu maju je v slovenskem prostoru odmeval nov femicid na Koroškem in na Facebooku je bila največ odziva ob poobjavi prispevka N1, v katerem je dr. Jasna opozorila, da kot družba nismo naredili dovolj na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Na Twitterju je največ občinstva dosegla vest, da je roman Deklina zgodba Margaret Atwood v ameriških šolskih in javnih knjižnicah že nekaj časa prepovedan.

V juniju je največ Facebook javnosti dosegla objava posnetka zaslova s Twitterja, v katerem avtor Robert Reich s preprostimi alinejami dokazuje, da pri splavu ne gre za življenje, pač pa za nadzor. Na Twitterju je največ odziva dosegla objava prispevka Borisa Vezjaka o Pirkovičevem komentarju izgleda voditeljice oddaje Panorama.

Poletnega julija je na Facebooku največ ljudi k branju vzpodbudil prispevek iz Mladine, ki je opozoril na raziskavo, da zaradi spletnih objav kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji. Na Twitterju se je največ ljudi odzvalo na komentar uredništva ob poobjavi čivka NSi, da z odločbo Ustavnega sodišča RS nobena družina ni dobila zaušnice, pač pa da je odločitev US praznik vseh družin.

Avgusta je Facebook javnost pokazala največ interesa za prispevek iz Mladine o tem, da sta se na podlagi odločbe ustavnega sodišča v Sloveniji poročila prva dva istospolna para. Na Twitterju je najbolj odmevala izjava uredništva spol.si ob ti. aferi Fotopub.

Septembra je največ sledilk in sledilcev dosegla izjava Lie Bordon o transpolnosti, ki jo je za izjavo dneva proglasila Mladina. Na Twitterju je bila daleč največjega odziva deležna objava komentarja iz Mladine, da žensk v Sloveniji ne ogrožajo migranti, zanje je najbolj nevaren kraj dom.

Oktobra je največ interesa dosegla objava z realističnim prikazom, kako izgledajo abortirana zarodna tkiva do 10 tedna nosečnosti, ki so daleč od prikazov, s katerimi smo bombardirani sicer. Enako je bilo tudi na našem Twitter profilu.

Novembra je na Facebooku največ odziva sprožila objava novice, da je prof. dr. Darja Zaviršek dobitnica prestižne nagrade Eileen Younghusband Memorial Lecture za leto 2022. Na Twitterju je največ bralstva dosegla ti. nit objav o plačni neenakosti žensk in moških v EU.

Decembra je na našem Facebooku najbolj odmevala vest, da je Urška Djukić, slovenska režiserka, prejela ti. evropskega oskarja za kratki animirani film Babičino seksualno življenje. Na Twitterju je bila največ pozornosti deležen prevod kolumne Borisa Dežulovića na N1 o ti. molitvah hrvaških moških na osrednjih mestnih trgih, da bi se ženske spet vrnilo za štedilnike.

Bodečo nežo 2022-23 prejme Simona Pajk

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v torek, 7. marca 2023, ob 19. uri v okviru 24. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo prepričljivo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2022/23 izglasovalo izjavo ravnateljice Walfdorske šole Simone Pajk, ki jo je 2. septembra 2022 izrekla za Radio Prvi:

Na naši šoli so prepovedana barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo.

Utemeljitev: “V tem zapisu lahko razberemo vrsto stereotipnih predstav in nereflektiranih prepričanj o učenkah in učencih, ki so nestrokovna in jih od pedagoških delavk in delavcev upravičeno ne bi smeli pričakovati. Še več, dolžni bi jih bili jasno, argumentirano zavreči. Izjava namreč vsebuje jasno sporočilo, da je za spolno nasilje kriva ženska sama, s svojim ravnanjem, vedenjem in načinom oblačenja. Še bolj problematično postane to sporočilo ob prepoznanju, da učenkam in učencem, ki se osebnostno in identitetno še formirajo, v šolah tovrstna prepričanja posredujejo in jih v njih utrjujejo ravno tiste osebe, ki bi jih morale preprečevati in jim predstaviti nevarnosti takšnih sporočil. Simona Pajk v izjavi celotno delovanje moškega omejila na domnevne nagonske vzgibe, ga zvedla na raven nerazumnega nagonskega bitja, bitja hormonov, ki jim je slepo prepuščen. Ženske pa so – vsaj po komentarju sodeč – edine odgovorne in razumne, torej tiste, ki lahko položaj moškega »sprejmejo in razumejo«. Zato je tudi zgolj njim naložena odgovornost, da se primerno oblečejo, karkoli že to pomeni.” Jaka Klun v prispevku: Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila.


Letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med  25. februarjem in 5. marcem 2023, predlagala 16 izjav. Glasovalo je 1.200 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vlogerke Damjane Bakarič, ravnateljice Simone Pajk, radijskega voditelja Roberta Roškarja, večkrat pravnomočno obsojenega politika Pavla Ruparja in župnika Janeza Turinka.

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Bodeča neža: finalistke spletnega glasovanja 2022/23

Delovna skupina je letos v spletno glasovanje za antinagrado bodeča neža sezone 2022/23 predlagala 16 izjav. Spletno glasovanje je potekalo med  25. februarjem in 5. marcem 2023, udeležilo se ga je 1.200 ljudi.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV [1] v okviru 24. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala rdeče zore [2] v torek, 7. marca 2023, ob 19. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3]

V nadaljevanju navajamo izjave po abecednem redu avtorjev in avtoric.

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.


1.

Kakšno je intimno razmerje, je odvisno od moškega. Moški je tisti, ki vodi. Ženska pa mu pokaže, kako. Ampak moški vodi. Ženska ne sme voditi. Intimnega razmerja ne bo zvozila. Gotovo je. Pol smo v moški energiji, potem ratam toga, zoprna, vse ženske tečne in nesočne in nežareče. Tega pa moški ne želijo.

Damjana Bakarič, vlogerka

Vir: Moški, zakaj vas ženska dreza v vaše šibkosti? Kaj? To pa že ne. O, ja. Youtube Damjane Bakarič, 3. januar 2023

Utemeljitev:

Vlogerka ponavlja stereotipna pričakovanja in prepričanja o moško-ženskih intimnih razmerjih in tradicionalen pogled na spola. Ne le, da so ta prepričanja boomerska, kot bi temu rekli današnji mladi, oziroma preživeta, so tudi zelo škodljiva, saj raziskave kažejo, da so močne tradicionalne vrednote moških temeljna podlaga za nasilje v zasebni sferi.


2.

Na naši šoli so prepovedana barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo.

Simona Pajk, ravnateljica Waldorfske šole v Ljubljani

Vir: Obleka naredi učenca?, Radio Prvi, 2. september 2022

Utemeljitev:

“V tem zapisu lahko razberemo vrsto stereotipnih predstav in nereflektiranih prepričanj o učenkah in učencih, ki so nestrokovna in jih od pedagoških delavk in delavcev upravičeno ne bi smeli pričakovati. Še več, dolžni bi jih bili jasno, argumentirano zavreči. Izjava namreč vsebuje jasno sporočilo, da je za spolno nasilje kriva ženska sama, s svojim ravnanjem, vedenjem in načinom oblačenja. Še bolj problematično postane to sporočilo ob prepoznanju, da učenkam in učencem, ki se osebnostno in identitetno še formirajo, v šolah tovrstna prepričanja posredujejo in jih v njih utrjujejo ravno tiste osebe, ki bi jih morale preprečevati in jim predstaviti nevarnosti takšnih sporočil. Simona Pajk v izjavi celotno delovanje moškega omejila na domnevne nagonske vzgibe, ga zvedla na raven nerazumnega nagonskega bitja, bitja hormonov, ki jim je slepo prepuščen. Ženske pa so – vsaj po komentarju sodeč – edine odgovorne in razumne, torej tiste, ki lahko položaj moškega »sprejmejo in razumejo«. Zato je tudi zgolj njim naložena odgovornost, da se primerno oblečejo, karkoli že to pomeni.” Jaka Klun v prispevku: Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila.


3.

Čakaj, ti si zdaj najstnik. Kaj ni to prvo leto najstništva? OMG, zdaj boš dobil kmalu mozolje, razganjalo te bo, pa norel boš za puncami in jih vsepovsod prijemal, za krila in za riti.

Robert Roškar, radijski voditelj

Radio1, pogovor z 11-letnikom, 14. september 2022

Utemeljitev:

Poslušalstvu in mlademu sogovorniku izjava sporoča, da je otipavanje deklet nekaj običajnega in sprejemljivega. S šaljivim tonom podpira miselnost, da je spolno nasilje neposredno povezano z moškim spolom in zanj celo značilno. Moške slika kot žrtve njihovih nagonov, podpira mizoginijo in popolnoma odmisli koncept privolitve.


4.

Morda pa ta tudi čaka na pregled mednožja!?
Očitno ima zelo razgreto sceno po vseh teh letih.

Pavel Rupar, večkrat pravnomočno obsojeni politik

Vir: Facebook Pavla Ruparja, 31. marec 2022

Utemeljitev:

Večkrat pravnomočno obsojeni in celo z zaporom kaznovani politik, ki se je za podobno izjavo v preteklosti že opravičil, več kot očitno z opravičilom ni mislil resno in tudi svojega odnosa do žensk in političark ni spremenil. Izjava o tem, kako je Tanja Fajon stala med televizijskim soočenjem, je eden od premnogih in sramotno primitivnih poskusov utišanja žensk v politiki.


5.

Prej, ko bo ustanovljen Zavod 10.marec, manj škode bo Sloveniji povzročil Klub Važnih Babnic, ki so še žleht povrhu. @8Marec

Janez Turinek, župnik

Vir: Twitter, 2. september 2022

Utemeljitev:

Kaj je za župnika hujšega kot ženska, ki pove svoje mnenje? Seveda – več mladih žensk, ki izražajo svoja stališča. Zato se (po vzoru cerkvene hierarhije?) nadeja nekakšnega kluba, v katerem bodo do besede (spet) prišli le moški.

 

[1] Fem TV je kolektiv, ki na oder postavlja parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbenoaktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. Igra se s tradicionalnimi in sodobnimi gledališkimi izrazi, razpetimi med burlesko, kabaretom, varietejem, performansom, videom, glasbenimi točkami ter improvizacijskim gledališčem.

[2] Pobudnice festivala žensk Rdeče zore so leta 2000 na Metelkovi delovale v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri. Povezalo jih je izpraševanje položaja žensk v neločljivem spletu umetnosti, kulture, politike, aktivizma in vsakdanjega življenja. Izkazalo se je, da ženske tudi na Metelkovi opravijo večino organizacijskih in ustvarjalnih, a obenem nevidnih del, ki so pogoj za delovanje in živost tako velikega avtonomnega kulturnega centra. Odločile so se, da na mednarodni dan žena, 8. marec, organizirajo festival, ki bo javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Niso se obremenjevale z iskanjem “bistva” žensk, saj so feministični boji preteklosti pokazali, da vprašanje z opredeljevanjem skupnih bioloških ali celo značajskih potez žensk zastira pogled; pozornost iz vsakdanjega podcenjevanja in izkoriščanja žensk in moških v patriarhalni družbi preusmerja v metafiziko “ženstvenosti” in “možatosti”. Namesto utrjevanja meje ali celo sovraštva med spoloma, je festival Rdeče zore ustvarjalnost in druženje vseh udeleženk in udeležencev izkoristil za izpraševanje samoumevnosti meja, ki ne ločujejo in osamijo spolov, temveč ljudi. Letos poteka že 24. Mednarodni feministični in kvirovski festival.

[3] Bodečo nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si.

Izjava ob aktualni aferi spolnega nasilja

V zadnjih dneh spremljamo veliko medijskih prispevkov in zapisov o tem, kako je treba obsoditi spolne zlorabe, kako jih je treba prijavljati, krivce preganjati, ustvarjati prijazna delovna okolja itd. Medtem ko dnevi tečejo in najnovejša senzacija plahni, se večina medijskih prispevkov in komentarjev na družbenih omrežjih še naprej vrti okrog vprašanja prijave, okrog tega, kdo vse je vedel_a, pa nikomur povedal_a, in celo okrog tega, kako naj bi bil z zlorabami povezan del politike.

 

Postavljati v tem trenutku ta vprašanja pomeni odrivati problem na stranski tir. Osebe, ki doslej zlorabe niso prijavile, se gotovo ne bodo odločile za prijavo v atmosferi, v kateri so v ospredju zgornja vprašanja, ne pa njihovo počutje. Ponavljanje teh vprašanj je zanje zgolj še en signal, da je to, kar se jim je zgodilo in kako se zaradi tega počutijo, okolju še najmanj pomembno od vsega. V tem trenutku – in vedno, kadar gre za kakršnokoli zlorabo ali nasilje – morajo biti najpomembnejše osebe, ki so zlorabo doživele. Pravo vprašanje tu in zdaj je, kako se jim približati, kako jim priti naproti, kako jim ponuditi podporo in pomoč, ki ju potrebujejo – tudi zato, da se bodo lažje odločile za prijavo.

 

Omenjeni zapisi in prispevki pa žal tudi ne nagovarjajo vseh nas – pripadnic_kov te družbe. Vsakdo od nas se namreč v življenju srečuje z žrtvami zlorab, naj se tega zaveda ali ne. Ljudi, ki so doživeli spolno zlorabo oziroma nasilje, je veliko in vsakdo od nas jih ima vsaj nekaj v krogu svojih bližnjih ali znanih. Namesto da se sprašujemo, zakaj zlorabe niso prijavili, raje razmislimo, kako smo jim lahko v oporo.

 

Naš odziv, odziv v tem krogu bližnjih in znanih, je ključen. Prva pomembna stvar, ki jo lahko naredimo, je, da poslušamo. Za osebo, ki je doživela nasilje, je bistveno, da ima možnost povedati, kaj se ji je zgodilo, kako se je ob tem počutila, kaj potrebuje, da se bo vsaj približno spet postavila na noge. Poslušati ne pomeni »pametovati«, ne pomeni deliti nasvete – naredi to, naredi ono. Ne pomeni spraševati, zakaj je šla tja, zakaj se je opila/vzela drogo, zakaj je verjela, kako je lahko bila tako naivna, zakaj ne prijavi, kaj bo zdaj naredila … Ne pomeni vedeti, kaj mora narediti, kako mora ukrepati. Ne pomeni vedeti, kako bi se morala počutiti – kajti lahko se počuti potolčeno in na tleh, lahko ogorčeno, besno, maščevalno, lahko samo joče in ne more priti k sebi … nešteto možnih reakcij na zlorabo je, vsaka žrtev se odzove po svoje.

 

Poslušati pomeni poslušati, dati možnost, da oseba, ki je doživela zlorabo oziroma nasilje, ubesedi, kar se ji je zgodilo. Poslušati pomeni tudi slišati in spoštovati odločitve te osebe. Ubesediti, kar se ji je zgodilo, je bistveno za vse njene odločitve o nadaljnjih korakih. In pri teh nadaljnjih korakih smo ji spet lahko v oporo. Lahko jo spremljamo ob prijavi, če/ko se odloči zanjo, in seveda tudi v poznejših postopkih. Lahko ji pomagamo, da si poišče pomoč, za kakršno misli, da bi ji koristila (telefonsko ali osebno psihosocialno svetovanje, skupino za samopomoč, pravno pomoč itd.). Lahko pa smo samo ob njej, kadar nas potrebuje, in jo še naprej – poslušamo. Procesi okrevanja so dolgi. Če nam poslušanje postane naporno, pomislimo, kako naporno je šele sami osebi, ki je preživela zlorabo oziroma nasilje, prenašati to izkušnjo.

 

Zato nehajmo pozivati k prijavi na policiji, ampak žrtve zlorab raje povabimo, naj si vzamejo vso pomoč, ki jo potrebujejo, in jim dajmo informacije, kje jo lahko dobijo:

  • Društvo SOS telefon: 080 11 55
  • Društvo za nenasilno komunikacijo: 01 / 434 48 22, 031 770 120
  • Zavod Emma: 01 / 425 47 32
  • Klic v duševni stiski: 01 / 520 99 00

 

Več informacij o možnostih pomoči najdemo na https://www.drustvo-dnk.si/zelite-izvedeti- vec/koristne-povezave.html.
Če ne vemo, kaj in kako narediti, lahko tudi same_i pokličemo na katero od teh številk. Če pa se želimo poučiti o tem, kako spolno zlorabo oziroma nasilje doživijo žrtve, si lahko preberemo knjižico Poškodbe notranjosti. Pogovori z ženskami, ki so preživele spolno nasilje (Dobnikar, Lešnik Mugnaioni in Plaz, Krtina, Ljubljana, 2000). Dostopna je tako rekoč v vseh knjižnicah.

 

Uredništvo spol.si

Bodečo nežo 2021-22 prejme Andrej Vončina

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki sta jo v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 20. uri v okviru 23. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostila kolektiv Fem TV in ZIZ Maribor, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2021/22 izglasovalo izjavo duhovnika Andreja Vončine, ki jo je 17. februarja 2022 izrekel v Reporterju:

Da, profesionalni šport ženske odvrača od njihovega poslanstva, biološka ura pa tiktaka. Profesionalni šport ima tudi ogromno kvarnih dejavnikov, ki ženske uničuje. Podobno je tudi drugod. Izročilo ni kar tako in točno pove, kje se ženska res uresniči in kje je svobodna.

Utemeljitev: Izjava kaže na ozkoglednost avtorja, ki žensko reducira na njeno reproduktivno funkcijo, poleg tega pa paradoksalno zatrjuje, da bo ženske osvobodilo šele omejevanje v sprejemanju njihovih odločitev.


Letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 21. februarjem in 4. marcem 2022, predlagala 13 izjav. Glasovalo je 552 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave novinarjev Nenada Glücksa, Vinka Vasleta in dialog Petra Kavčiča in Andreja Stareta, ozaveščevalna akcija Policijske uprave Kranj in izjava duhovnika Andreja Vončine, ki je tudi gimnazijski učitelj.

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Finalistke spletnega glasovanja za bodečo nežo 2021/22

V spletno glasovanje za antinagrado bodeča neža sezone 2021/22 je delovna skupina letos predlagala 15 izjav. Spletnega glasovanja, ki je potekalo med 21. februarjem in 4. marcem 2022, se je udeležilo 552 ljudi.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bosta gostila kolektiv Fem TV[1] in ZIZ Maribor[2] v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3]

V nadaljevanju navajamo izjave po abecednem redu avtorjev.

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.


-1-

“Najbolj se je s histeričnim kričečim izpadom, ki je trajal kar nekaj minut, »izkazala« ravno Tea Jarc. Janša je večinoma tiho prenašal verbalni napad, zgolj na začetku se je odzval, »nisem vedel, da ima Polje (psihiatrična bolnišnica) danes dan odprtih vrat«.”

Nenad Glücks, novinar

Reporter, 22. avgust 2021

Utemeljitev:

“Uporabljeni diskurz o histeričnem vreščanju ni služil zgolj osebni in politični diskreditaciji, ampak je v osnovi seksističen, mizogin in mačističen, zato je velik del očitkov, uperjenih proti Tei Jarc in protestnikom_cam, utemeljen na slabo prikritem mačizmu, še eni od lastnosti vladajoče politike, dela medijev in volilnega telesa.” Boris Vezjak


-2-

P. K.: “Očitno je uspela prepričati sodnika. Morda je našla kak razlog, da je prekinila.”
A. S.: “S svojo gracioznostjo, morda.”
P. K.: “Ja, adute ima na tem področju. Je treba priznati.”
A. S.: “Ti, ki si strokovnjak na tem področju, vsekakor veš.”
P. K.: “Moški kot moški, pač.”

Peter Kavčič in Andrej Stare, športna novinarja in komentatorja

TVSLO2, prenos ženskega teka na OI, 2. avgust 2021

Utemeljitev:

Prostaški, šovinistični in mačistični dovtipi, ki namigujejo na ženske atribute, s katerimi si športnice domnevno pridobijo naklonjenost sodnikov, niso nobena nujnost dinamičnega in nepredvidljivega športnega poročanja, kakor je pogovor novinarjev kot “spodrsljaj” poskusila opravičiti piar služba RTV. Športna novinarja seksizem gojita kot svoj novinarski slog in športnice komentirata kot objekte, ki kot da v prenosu ne nastopajo zaradi svojih športnih prizadevanj in dosežkov, pač so tam na ogled.


-3-

Smo v obdobju zelo nizkih temperatur in zaledenelih šip, zato je obvezna zimska oprema tudi za šoferja. Kaj morate imeti s sabo? Obvezno trak ali kapo, rokavice, drzalico, pa čaj. Pa bomo videli zdaj, zakaj vse to rabimo. (Pokliče soprogo.) Evo, pa ji date. Tri stvari ji morate dati: da je ne bo zeblo, pa da lahko začne pucati. Ful je dobro, da ste poročeni, brez žene ali punce to ne gre. Zakaj pa čajček? Zato, da ko ona puca, vas ne bo zeblo. To je pa za vas.

Policijska uprava Kranj

Uradna Facebook stran Policijske uprave Kranj, video Čista stekla, 23. november 2021

Utemeljitev:

Policija v oglasni akciji, s katero promovira varnost v prometu, uporabi seksistično šalo. Če ne razumejo, zakaj to ni primerno, se da pojasniti tudi tako: hitro je jasno, kako neprimerno bi bilo, da bi policija v ozaveščevalni akciji uporabila rasistično ali nacionalistično šalo. Državni organ, ki se smeje na račun žensk, ne vliva zaupanja, da bo resno jemal in obravnaval nasilje na podlagi spola.


-4-

Kaj ti je deklica, da si tolk fukjena?
Nič mi ni, sam tableta mi včas’ popusti.

Vinko Vasle, novinar in publicist

Twitter, 10. januar 2022

Utemeljitev:
Žalitve in diskreditacije o neuravnovešenosti so tipičen mizogin napad na žensko, ki si je drznila kritizirati politiko. Gre za zastraševalno sporočilo vsem ženskam, naj ne vstopajo v polje politike ali v polje njene kritike.


-5-

Da, profesionalni šport ženske odvrača od njihovega poslanstva, biološka ura pa tiktaka. Profesionalni šport ima tudi ogromno kvarnih dejavnikov, ki ženske uničuje. Podobno je tudi drugod. Izročilo ni kar tako in točno pove, kje se ženska res uresniči in kje je svobodna.

Andrej Vončina, duhovnik

Reporter, 17. februar 2022

Utemeljitev:

Izjava kaže na ozkoglednost avtorja, ki žensko reducira na njeno reproduktivno funkcijo, poleg tega pa paradoksalno zatrjuje, da bo ženske osvobodilo šele omejevanje v sprejemanju njihovih odločitev.

 

 

[1] Fem TV je kolektiv, ki na oder postavlja parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbenoaktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. Igra se s tradicionalnimi in sodobnimi gledališkimi izrazi, razpetimi med burlesko, kabaretom, varietejem, performansom, videom, glasbenimi točkami ter improvizacijskim gledališčem.

[2] Kolektiv ZIZ se je vzpostavil leta 2013 in je do 2021 deloval pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže Maribor. Z letom 2021 je bilo ustanovljeno Kulturno umetniško društvo ZIZ. Društvo aktivno deluje in ustvarja na področju družbeno-angažiranega gledališča. Z delavnicami po metodi gledališča zatiranih in avtorskim ustvarjanjem političnih predstav ZIZ preizprašuje razmerja moči v družbi. Predstave, s katerimi se je ZIZ predstavil mariborski, slovenski ter tudi mednarodni publiki, so: Slovenska mati in hči, Med dvema ognjema, Objem granitne kocke, Za 4 stenami, Ema, Calais, Calais in Pandorina skrinjica.

[3] Bodečo nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si

Spol.si: Pregled leta 2021

Spoštovane_i,

Hvala za vašo pozornost in podporo v lanskem letu. Želimo vam srečno in uspešno leto 2022!

Ob tem naj vas spomnimo na več lanskih zanimivih vsebin v spletnem mediju spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Mirna Berberović, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko.

 

Bodeča neža

bodeca-neza-kvadratNa zaključnem dogodku bodeče neže, ki ga je v nedeljo, 7. marca 2021, na spletu gostila FEM TV v okviru 22. festivala Rdečih zor, je občinstvo z občutno prednostjo za najbolj seksistično izjavo v feminističnem letu 2020–2021 izglasovalo izjavo Žige Turka, ki jo je bevsknil (po Dolarju) na Twitterju 5. februarja 2021.

Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 19. februarjem in 5. marcem 2021, vključila 23 izjav. Leta 2021 je glasovalo največ oseb doslej, kar 1.667. Med 23 nominirani izjavami so največ glasov prejele izjave Braneta Dobnikarja, nekdanjega v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, Boruta Jakopina, pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve, doc. dr. Mihe Šepca s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, nekdanjega šolskega ministra Žige Turka in duhovnega voditelja Urbana Urbanca.

 

Objave na spletnem portalu spol.si

Na spletnem portalu spol.si smo v letu 2021 objavile_i:

  • Zaskrbljujoča, vse bolj konservativno ospoljena, seksistična narava jezika na RTV SLO, prispevek Lilijane Burcar, obravnava reprezentativna primera konservativnega ponastavljanja jezika in njegove rabe na javni RTV SLO, in sicer vzpostavljanje tega, kar v humanistični stroki imenujemo moškocentričnost, na mestih, kjer ta poprej ne v knjižni ne v vsakdanji rabi slovenščine ni obstajala, in poglabljanje že tako problematične svojilnosti v slovenščini, ko je govor o ženskih (ne)subjektih.
  • Afkorsa v Rogu ni več, prispevek T., govori o avtonomnem, samoorganiziranem anarhistično-kvirovsko-feminističnem prostoru (»placu«) v tretjem nadstropju največje stavbe v Avtonomni tovarni Rog, edinem takšnem prostoru v Ljubljani in širše. Deloval je od leta 2006 do bridkega konca januarja 2021.
  • Pogovor Odrast in napredek je bil izvorno objavljen v angleščini v e-publikaciji Degrowth and Progress, ki sta jo za spletno platformo L’Internationale Online uredili Sara Buraya Boned in Ida Hiršenfelder. Pogovor je potekal po Zoomu med Madridom in New Yorkom 18. decembra 2020. Za prevod je poskrbela Moderna galerija Ljubljana.
  • Katja Zakrajšek je napisala Odgovor Janezu Pipanu na zapis v Dnevnikovem Objektivu 20. 2. 2021, ki ga uredništvo Dnevnika ni želelo objaviti. Pipan je dva tedna predtem v Dnevniku objavil kolumno o razkritjih Mie Skrbinac, Zakrajšek pa je v odzivu kritično opozorila na vidike njegovega zapisa, ki lahko kljub načelni obsodbi spolnega nasilja dejansko prispevajo h kulturi molka o nasilju. Njen zapis je izšel v Dnevniku med pismi bralcev 13. februarja. Pipan je v Objektivu februarja objavil odgovor, v tretji osebi poimensko naslovljen na Katjo Zakrajšek, v katerem se je postavil v vlogo žrtve preganjanja. Ker je spolno nasilje izredno pomembna družbena tema, pri kateri je nujno v središče pozornosti postavljati izkušnje in potrebe ljudi, ki so mu izpostavljeni, je Zakrajšek napisala še en odgovor, ki smo ga zaradi neodzivnosti Dnevnika in Objektiva objavile_i na našem spletnem portalu.
  • Čas je za posodobitev obporodnega sistema je prispevek Nadje Ebner o nasilju med porodom, kar je v Sloveniji dokaj nova tema in si šele utira pot v javnost. Porodniško nasilje (obstetric violence) poimenujemo fizično, seksualno ali verbalno zlorabo, prisilo, zanemarjanje, poniževanje in nadlegovanje med porodom, ki ga izvaja medicinsko osebje. Na kratko, nasilje med porodom so vsa neprimerna in nespoštljiva dejanja, ki kršijo pravice porodnic, vključno s tem, da medicinsko osebje vsiljuje postopke, s katerimi se porodnica ne strinja.
  • Muxes: O spolu v zapoteški skupnosti, prispevek Tjaše Franko, govori o zapoteški skupnosti, eni od osemnajstih etničnih skupin, ki živijo na območju zvezne države Oaxaca v Mehiki, in njeni manj poznani značilnosti raznolikosti spolov, prepoznanih v skupnosti: las mujeres (ženske), los hombres (moški) in las/los/les muxes.
  • V prispevku Svobodna.si  Metke Mencin piše o dvajseti obletnici, odkar je bil na naknadnem zakonodajnem referendumu zavrnjen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (novela ZZNPOBMP). V podporo zakonu, ki bi umetno oploditev omogočil tudi ženskam, ki niso v stalnem heteroseksualnem partnerstvu, se je takoj po vložitvi zahteve za referendum organizirala široka ljudska iniciativa z imenom Odbor za svobodno odločanje. Odbor je odprl spletno stran Svobodna.si, ki žal ni več dostopna. Na njej je bilo med drugim mogoče prebrati argumente, zakaj bi sprejem zakona pomenil korak naprej v uresničevanju 55. člena ustave, ki pravi: »Odločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno.«
  • Vojna terfic, prispevek Andreje Cimprič, govori o transizključevalnem radikalnem feminizmu. Ena izmed njegovih vodilnih pripadnic_kov je angleška pisateljica J. K. Rowling.

 

Napovednica

Naš koledar na spol.si je v letu 2021 najavil 159 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi letošnje leto tako plodno.

 

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

V letu 2021 so bile na naših družbenih omrežjih najodmevnejše naslednje objave:

Januarja sta na Facebooku in Twitterju najbolj odmevala prispevka, ki smo ju objavili na spletnem portalu spol.si, in sicer Zaskrbljujoča, vse bolj konservativno ospoljena, seksistična narava jezika na RTV SLO (Lilijana Burcar) in Afkorsa v Rogu ni več (T.). Veliko pozornosti je zbudila tudi objava o britanskem dokumentarnem filmu Jadralke, ki je bil na RTVSLO predvajan 3. januarja.

Februarja je imel na naši Facebook strani največ odziva prispevek o vplivu pandemije koronavirusa na delo raziskovalk in raziskovalcev, ki so starši – za 33 % je bolj prizadela raziskovalke, ki so mame, kot raziskovalce, ki so očetje. Na Twitterju je najbolj završala vest o 23 izjavah, nominiranih za nagrado bodeča neža. Na Instagramu je najbolj odmevala objava o visokošolskem učitelju s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki je v oddaji Odmevi razlagal, da nas mora kot družbo skrbeti, ko bodo zaradi posilstev trpeli storilci. Profesor je v predavalnici pred študenti in študentkami še bolj nazoren.

Marec je tradicionalno v znamenju bodeče neže. Z naših družbenih omrežij se je najbolj razširila vest o podelitvi nagrade Žigi Turku za izjavo, da je s seksualno revolucijo leta 1968 posilstvo postalo športni prekršek. S tem je relativiziral spolno nasilje, in to v času, ko naše fakultete pretresajo izjave o tem, da profesorji spolno nadlegujejo študente_ke. Na Twitterju je ta mesec najbolj završalo ob vesti, da je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo azil mami in njenim mladoletnim hčeram, ker naj posilstvo, ki so ga doživele, ne bi spadalo med razloge za mednarodno zaščito.

V aprilu je odjeknil prispevek o pogosto spregledanem in v molk zavitem femicidu starejših žensk. Velik odziv je imela tudi objava o protokolarnem spodrsljaju Turčije na obisku visokih predstavnic_kov Evropske unije v Ankari. Charlesa Michela so namreč posedli na stol ob turškem predsedniku, Ursulo von der Leyen pa na nekoliko odmaknjen kavč.

Na Twitterju in Instagramu je velik odmev doživela objava o berilu za deveti razred osnovne šole, ki ga je izdala Mladinska knjiga in ki med 48 literarnimi deli predstavi le tri izpod peresa avtoric. Tako naj bi tudi nove generacije vedele, kdo so tisti, katerih besede imajo največjo težo in komu je zares namenjen javni prostor. Takšni učbeniki so potrebni temeljite prevetritve, ki bo dala prostor in glas tudi ženskam.

Berilo Berilo1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Maj, mesec ljubezni, je razveselil z novico o odločitvi hrvaškega upravnega sodišča, da lahko istospolne_i partnerke_ji sprožijo postopek za posvojitev otrok. Na Twitterju je največ pozornosti pritegnil članek Guardiana o tem, da vse več najstnic poroča o neželeni pozornosti starejših moških.

Od junija ima Slovenija posilstvo opredeljeno po modelu soglasja. Poslanke_ci so z 78 glasovi za in tremi proti potrdili novelo kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept razumevanja kaznivih dejanj zoper spolno integriteto – po modelu »samo ja pomeni ja«. Prav tako je preko naših spletnih kanalov dobro odjeknil članek Metke Mencin Svobodna.si s portala spol.si.

Julija je imel največji odziv na Facebooku prispevek o članku “Pravica do splava in umetne oploditve” avtorice dr. Ane Cergol Paradiž v posebni številki Mladine Rojstvo države (3. del). Twitter pa je največ odziva zabeležil pri članku, da večinsko ozračje v Gruziji ni več naperjeno proti pripadnicam_kom LGBT skupnosti, temveč je večina ljudi za strpno sobivanje.

Avgusta je veliko odobravanja doživela novica o nekaterih profesorjih, dijakih in študentih iz Španije, ki so začeli nositi krila kot izraz solidarnosti z žrtvami nasilnežev v šolah. Lani oktobra je namreč petnajstletni dijak Mikel Gómez prišel v šolo v krilu, da bi izzval družbene vloge in podprl pravice žensk. Velik odziv je imel tudi prispevek o stereotipih v vsakdanjem življenju otrok in mladostnikov. Med ključnimi cilji strategije EU do leta 2025 je premagovanje spolnih stereotipov, ki so osnovni gradniki neenakosti v družbi. Šolski sistem je zavezan k proti diskriminacijskemu izobraževanju, toda zakonodajni podlagi je v vrtcih in šolah v izboru igrač, spolni segregaciji pri športni vzgoji, v knjigah in nenazadnje v učbenikih ter načinu poučevanja prisotno veliko škodljivih stereotipov.

Na Twitterju je imel največ odziva čivk »Bravo me« – pohvala, ker so Slovenke z otroki v EU v največjem deležu zaposlene.

Velik odziv javnosti je v septembru doživela novica v podporo aktivistki Tei Jarc, ki se je na protivladnem protestu na Triglavu uprla političnim gostom. Twitter skupnost je največ pozornosti namenila objavi novice, da je od letošnjega šolskega leta brezplačno cepljenje proti HPV namenjeno tudi fantom.

Na vseh naših družbenih kanalih je bil v oktobru največjega odziva deležen preko Instagrama deljeni posnetek reklame, v kateri je Lidl za hladne dni v topla oblačila oblekel le moške in pričakuje, da jih bomo ženske razgaljene čakale doma.

245447143_2118734748266252_1352469182271723131_n

Novembra smo sodelovale_i v prispevku »Zakaj se bojimo besede menstruacija«, objavljenem na N1 Slovenija. Na družbenih omrežjih sta imela največji doseg komentarja Barbare Rajgelj na intervju Miše Molk z Mio Skrbinac in Nike Kovač na izjavo Simone Kustec, da kritike njenega dela slonijo na dejstvu, da je ženska.

Leto 2021 se je decembra zaključilo z žalostno vestjo. Prezgodaj nas je zapustila ameriška pesnica, feministična teoretičarka in aktivistka bell hooks. Zbirko esejev Naša pozicija: Razred je pomemben smo v prevodu v slovenščino dobili leta 2019, dobrih 19 let po izidu originala. Na Twitterju je najbolj završalo ob Počivalškovi ideji o povečanju rodnosti »pravih« Slovencev, da nas bo čez deset let že tri milijone.