ODZIV UREDNIŠTVA SPOL.SI NA OGLASNI POSNETEK PODJETA AFRODITA V SODELOVANJU Z VPLIVNICO ALEKSANDRO ERNESTL

V nedavnem oglasu za kozmetične izdelke Afrodita, ustvarjenem v sodelovanju z vplivnico Aleksandro Ernestl, spremljamo prizor iz zasebnosti para. Na posnetku moški leži na kavču. Na telefonu si ogleduje fotografije zadnjic drugih žensk s spleta. Ko njegova partnerka to vidi, seže po Afroditinih izdelkih, si obleče oprijete pajkice in tako znova pritegne njegovo pozornost. Posnetek spremlja zapis: “POV: How to stop your man from looking at other women?” (“Kako preprečiti, da bi vaš moški pogledoval za drugimi ženskami?”). V opisu je pripisano: “Afrodita to the rescue.” (“Afrodita na pomoč.”)

Oglas na problematičen način prikazuje pomanjkanje spoštovanja v partnerskem odnosu kot nekaj običajnega in celo zabavnega, kot rešitev pa ponuja skrb ženske za njen videz. Sporočilo jasno implicira, da težava ni v moškem, ki brez zadržkov objektivizira ženske, temveč v partnerki, ki bi se morala nenehno truditi, da bi si “zaslužila” njegov pogled. Odsotnost kritične distance do prikazanega vedenja utrjuje toksične vzorce, kjer je vrednost ženske neposredno odvisna od njene sposobnosti, da ohranja partnerjevo željo.

Žensko telo tako postane sredstvo za vzdrževanje odnosa, njena vrednost pa se meri skozi moški pogled. Takšna sporočila prispevajo k utrjevanju kulture, v kateri je telesna privlačnost ključni kriterij ženske vrednosti, lastna subjektiviteta pa potisnjena v ozadje. Ironično je, da Afrodita v svojih kampanjah pogosto poudarja slogan »Lepa v svoji koži«, lepoto “ženske, ki se zaveda svoje vrednosti, je ponosna nase, ceni svojo edinstvenost ter ima rada svoje telo” (vir: uradna spletna stran podjetja Afrodita, O Afroditi, 28. 4. 2025), medtem ko obravnavani oglas reproducira ravno nasprotno – žensko, katere samopodoba je odvisna od zunanje potrditve.

Pomembno je tudi poudariti, da primer ni osamljen. Afroditina marketinška zgodovina razkriva ponavljajoče se problematične vzorce. Tako so bili sponzorji Gregorju Čeglaju, “sanjskemu” moškemu istoimenskega resničnostnega šova, znanemu po tem, da je v javnosti ocenjeval videz znanih Slovenk na lestvici od ena do deset (Afrodita je po pritisku javnosti kmalu po objavi spornega posnetka z njim prekinila sodelovanje). Prav tako je leta 2023 Afrodita sprožila ogorčenje javnosti, ko so na eni od svojih oglasnih fotografij model ovili v prozorno folijo, s čimer so še dodatno podprli estetiko objektifikacije in vizualne podrejenosti ženskega telesa.

Vir: Arhiv uredništva.

Vir: Arhiv uredništva.

Takšna oglaševalska sporočila ne obstajajo v vakuumu – ne le da odražajo, temveč tudi soustvarjajo družbene norme. S prikazovanjem objektifikacije, čustvene odtujenosti in pomanjkanja spoštovanja kot vsakdanjih pojavov, ki naj bi jih ženske reševale s svojim izgledom, utrjujejo nezdrave predstave o odnosih. Dolgoročno to utrjuje stereotipe, ki so škodljivi za vse ljudi ne glede na spol.

Žal se v takšnem oglaševanju z veseljem izpostavljajo mlade, sodobne ženske – vplivnice, ki sicer nastopajo kot samostojne podjetnice, gradijo svojo blagovno znamko in nagovarjajo občinstvo z elementi samozavesti, avtentičnosti in vpliva. Kljub tej navidezni emancipiranosti pa pogosto reproducirajo tradicionalne, patriarhalne vzorce, v katerih je ženska vloga še vedno omejena na ugajanje moškemu. Namesto da bi na svojih platformah preizpraševale norme in podpirale raznolike načine obstoja v svetu, te vplivnice pogosto utrjujejo pričakovanja, ki ženske vračajo v vlogo pasivnih objektov, katerih vrednost je pogojena z videzom in potrditvijo s strani moških.

Podjetja in posameznice_ki, ki se odločajo za takšno oglaševanje, prevzemajo aktivno vlogo pri oblikovanju družbenih predstav o spolu, odnosih in telesu. Ko namesto spodbujanja samospoštovanja in samozavesti utrjujejo sporočila podrejenosti, ne služijo svojim potrošnicam_kom, temveč prispevajo k ohranjanju družbenih neenakosti in utrjevanju škodljivih norm.

ODZIV UREDNIŠTVA SPOL.SI NA KAMPANJO Pistacija 2.0 (McDonald’s Slovenija in FUTURA DDB)

Nisi bil ti. Jaz sem bila kriva. ❤️ Prosim, pokliči me: 080 3030. Pistacija 2.0.”

Obcestni plakat v Ljubljani (Foto: Avtorica neznana)

Obcestni plakat v Ljubljani
(Foto: Avtorica neznana)

Oglaševalska kampanja, ki jo je za McDonald’s Slovenija zasnovala agencija FUTURA DDB, vključuje sladoled v antropomorfni obliki ženske. Čeprav oglasno sporočilo na prvi pogled deluje nedolžno, morda celo kot domiselna promocijska poteza, v svojem jedru reproducira nevarne in škodljive patriarhalne vzorce. Ženska je v oglasnem sporočilu predstavljena kot čustveno šibka, odvisna in predvsem odgovorna za stabilnost partnerskega odnosa – tudi v kontekstu (intimno partnerskega) nasilja. Patriarhalna kultura ženske sistematično socializira v prevzemanje odgovornosti za konflikte, neravnovesja in celo nasilje v intimnih razmerjih. V tem okviru je krivda orodje nadzora.

Izjava “Jaz sem bila kriva” je boleče znana mnogim ženskam, ki so ali še vedno doživljajo nasilje v (partnerskih) odnosih. Je del vsakodnevnega notranjega boja žrtve, ki ji povzročitelj nasilja ali celo sistem in družba sugerira, da so posredno krive za fizično ali psihično nasilje v partnerskih odnosih, ter da se od njih pričakuje, da skrbijo za ravnotežje v odnosu in se prilagodijo partnerju. Oglasno sporočilo s tem trivializira izkušnje številnih žensk.

Oglas s tem sporočilom tovrstno dinamiko ne samo ignorira, temveč jo izkorišča za tržno strategijo. Čeprav naj bi bil namen oglasa biti zabaven ali duhovit, je učinek ravno nasproten: prispeva k normalizaciji škodljivih vzorcev, kjer se od žensk pričakuje pokornost, opravičevanje in nenehno razumevanje za partnerjeve napake – ob tem pa je moški predstavljen kot pasiven, domnevno nedolžen prejemnik ženskega kesanja. Takšno sporočilo ni nevtralno. V družbi, v kateri so femicid, partnersko nasilje in sistemska nevidnost žrtev nasilja še kako prisotne, je takšno oglaševanje izraz neodgovornosti in pomanjkanja družbene zavesti.

Oglaševalska industrija deluje kot pomemben dejavnik pri (re)produciranju kulturnih pomenov. Spolne vloge, ki jih promovira, vplivajo na to, kako posameznice in posamezniki razumejo sebe in druge. V tem kontekstu oglas nima nevtralnega sporočila, temveč je del širše simbolne matrice, ki sodeluje pri utrjevanju patriarhalnih norm, kjer je ženska vredna toliko, kolikor je pripravljena vztrajati, odpuščati in se žrtvovati za odnos – ne glede na njo samo in njeno življenje. Zato je nujno, da takšna sporočila razumemo kot del širšega konteksta simbolnega nasilja in jih kot družba tudi zavrnemo.

Odziv "Niti bil ti. Jaz sem Diva. ❤️" (Foto: Avtorica neznana)

Odziv “Niti bil ti. Jaz sem Diva. ❤️”
(Foto: Avtorica neznana)

Ker menimo, da oglas krši oglaševalski kodeks, predvsem glede spoštovanja človekovega dostojanstva in enakosti spolov, smo na Oglaševalsko razsodišče podali pritožbo.

“Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način.” (Slovenski oglaševalski kodeks, 2. člen)

Če doživljate nasilje, pokličite na brezplačni zaupni SOS telefon za žrtve nasilja 080 11 55. Dosegljiv je 24 ur na dan, vse dni v letu. Lahko jim tudi pišete na drustvo-sos@drustvo-sos.si.

Pregled leta 2024

Spoštovane_i,

Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Tiva Vlaj, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Lea Vrečko, Maja Peharc, Sara Rožman, Iztok Šori, Miha Marinč, Ana Mladenović.

BODEČA NEŽA

Na zaključnem dogodku bodeče neže sezone 2023/24, ki jo je 7. marca 2024 v okviru 25. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2023/24 prepričljivo izglasovalo  izjavo dr. Bojana Zalarja, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani. Nabor izjav za bodečo nežo je tako kot vsakokrat potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave iz raznih medijev in z družbenih omrežij. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo od 14. do 25. februarja 2024, predlagala 18 izjav. Glasovalo je 672 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vplivnic Katarine Binček in Petre Parovel, TikTokerja Marka Vlahovića, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani dr. Bojana Zalarja in nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana Marije Zupančiča.

Prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, je prišlo do manipulacije z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v korist ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta »doping« ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e , nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev.

Več o bodeči neži feminističnega leta 2023/24 si lahko preberete tukaj.

IZJAVE ZA JAVNOST

Portal je v javnosti vedno bolj prepoznaven kot medij, ki zbira, analizira in nasprotuje izrečenim, objavljenim ali upodobljenim seksizmom. O tem pričajo tudi sporočila o prepoznanih problematičnih oglasih, izjavah, celo razstavah, ki jih prejemamo v elektronski poštni predal in na socialnih omrežjih. V letu 2024 se je uredništvo odzvalo na:

oglas Fitnes centra Bit, družbena omrežja portala spol.si, 10. januar 2024,
posnetek Jerneja Piclja (Zalife), spletni portal spol.si, 4. april 2024,
radijsko oddajo Aktualna tema z gostom dr. Andrejem Perkom, spletni portal spol.si, 11. junij 2024,
na spremne tekste Mirana Pustoslemška, dr. med., spec. psih., k razstavi Men Face Down fotografa Matjaža Wenzla (Umetnostna galerija Maribor), spletni portal spol.si, 24. november 2024.

DRUGE OBJAVE NA PORTALU SPOL.SI

V letu 2024 smo poleg omenjenih odzivov objavili še pregled leta 2023, dve novici o bodeči neži, predstavitev projekta Materinstvo in reproduktivne politike v 19. in 20. stoletju in prevod intervjuja Sanje Kovačević z Milošem Uroševićem »Feminizem se poraja iz ženske radovednosti in poguma«, ki ga je prevedla Mojca Dobnikar.

DRUŽBENA OMREŽJA
Tudi v letu 2024 je društvo s portalom spol.si okrepilo svojo prisotnost in povečalo število sledilk in sledilcev na Facebooku (2.013) in Instagramu (1.052). Konec decembra smo se odločile_i za umik z omrežja X , saj je platforma pod Muskovim vodstvom postala tolerantnejša do sovražnega govora in spletnega nasilja, kar je poslabšalo varnost in uporabniško izkušnjo za mnoge, ki se zavzemamo za enakost in človekove pravice. Uredniška ekipa je prek omenjenih profilov vsakotedensko obveščala javnost o temah, povezanih s spoli. Na Instagramu je bila najodmevnejša objava 26. novembra 2024 o odločbi ustavnega sodišča, da je omejevanje umetne oploditvam ženskam brez moškega partnerja neustavna, na Facebooku pa 7. marca 2024 objavljena vest o prejemniku bodeče neže za prejšnjo sezono.

Dnevi enakosti spolov 2025: Aktivizem proti nasilju nad ženskami: socialistične, liberalno-kapitalistične in anarhistične prakse

DES

 

Kako družbeno-ekonomski sistemi in ideologije vplivajo na aktivistične prakse proti nasilju nad ženskami? Kateri pristopi so učinkoviti in kjer so njihove omejitve? Po katerih nacionalnih in globalnih aktivističnih praksah se lahko zgledujemo?

O teh vprašanjih bodo razpravljale Mojca DobnikarJasna Podreka, Sara Štiglic in Zala Metlika. Pogovor bo moderiral Iztok Šori.

 

Kje? Pritličje, Ljubljana

Kdaj? Torek, 25. marca 2025, ob 17. uri

Lepo vabljene_i!

 

Dogodek v sklopu Dnevov enakosti spolov organizirata Filozofska fakulteta UL in uredništvo spol.si.

Bodečo nežo 2024/25 prejme prof. dr. Igor Saksida

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v okviru 26. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/25 izglasovalo izjavo prof. dr. Igorja Sakside, literarnega zgodovinarja in predavatelja na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru:

Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.

Utemeljitev:

V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.

 

Tudi letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave urologa Ljuba Breskvarja, youtuberja Dina Hajderovića, literarnega zgodovinarja in predavatelja na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru prof. dr. Igorja Sakside, nekdanjega predsednika uprave Darsa Davida Skornška in evropske poslanke Romane Tomc.

 

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Bodeča neža 2024/2025: pet finalistk

Imamo pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2024/2025!

Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe. Marsikoga so izjave razburile, na družbenih omrežjih pa ste nam predlagale_i še več možnih ocen – od vulgarnih in prostaških do takšnih, s katerimi ste nam želele_i povedati, da smo nekaj – kajpak – popolnoma narobe razumele_i in pomotoma nominirale_i. Več izjav je finale zgrešilo le za las.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV v okviru 26. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v Dvorani Jenko Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana.

Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo »favoritko« med petimi izjavami, ki so na spletnem glasovanju prejele največ glasov.

Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si

V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric:


– 1  – 

Ce govorite iz lastnih izkusenj, bi bilo to, morda, resnicno.

A svet je drugacen, nekatere odrasle zenske so neodgovorne in splav odkrito in brez kancka samokroticnosti uporabljajo kot kontracepcijo.

Namesto, da prebirate laznjive casopise in gledate pop tv, vprasajate kaksnega ginekologa o tem. Odgovori vas bodo presenetili.

A nic ne de. Bomo vsi placevali za depresijo, vnetne medenicne posledice, krvavitve in , nenazadnje, IVF, ker se neplodnost po abortusu lahko zvisa (ne upostevajoc seksualno svobodo modernih zensk).

Ljubo Breskvar, dr. med., urolog

Omrežje X, 9. marec 2024

Utemeljitev: 

Reproduktivno in spolno zdravje žensk je pogosto tema neargumentiranih razprav. Izjava prikazuje ženske kot neodgovorne in lahkomiselne, čeprav je prekinitev nosečnosti posledica kompleksnih odločitev. Osebne izkušnje žensk postavlja pod vprašaj, zanika legitimnost njihovega doživljanja in znanja ter posredno postavlja moške ali/in zunanje avtoritete za bolj pristojne razsodnike. Moralizira o »spolni svobodi modernih žensk« in jih obsoja zaradi njihove pravice do odločanja o lastnem telesu. Predpostavlja, da moški niso odgovorni za uporabo zaščite pred nosečnostjo. Urolog na zavajajoč način poudarja morebitne negativne posledice prekinitve nosečnosti. Čeprav ima kot zdravnik posebno odgovornost za zagotavljanje točnih, z dokazi podprtih informacij, s svojimi izjavami krepi napačne predstave in stigmatizacijo splava, kar lahko posredno škoduje zdravju in pravicam žensk.


– 2 –

Punca se začne razvijati pri 13., 14. , 15., 16., to je top, tam do 25. se še držijo, odvisno, kakšen življenjski slog ima. Ampak tudi, če hodi na fitnes, pazi na prehrano, ne kadi, ne pije, leta naredijo svoje. Koža se začne povešati, strije so, gube so … Če rodi, se to pospeši. S telovadbo lahko trebuh uredi, a to so po navadi tiste, ki res živijo za telovadbo in fitnes, teh je pa zelo malo. Take punce si tudi ne želiš imeti, ker to samo šteje kalorije in z njo ne moreš iti ven jest, ker neprestano komplicira.

Dino Hajderović, digitalni ustvarjalec, youtuber, igralec

YouTube podkast Davida Milosavljevića, 13. julij 2024

Utemeljitev:

Izjava Hajderovića prispeva k mizogini kulturi, v kateri so ženske reducirane na objekt estetske presoje, namesto da bi bile razumljene kot enakovredne posameznice s kompleksnimi življenji. 44-letni moški brez zadržkov presoja telesa mladoletnih deklet, kar je oblika normalizacije spolnega nasilja in nadlegovanja otrok. Z degradiranjem naravnih telesnih sprememb, kot so staranje, nosečnost in materinstvo, spodbuja nezdravo idealizacijo mladosti ter ženskam sporoča, da je njihova vrednost pogojena s fizičnim videzom, ne pa z njihovo osebnostjo, izkušnjami in/ali sposobnostmi.

Nekateri slovenski podkasti se znova izkazujejo kot problematični, saj se osredotočajo predvsem na kontroverznosti. Voditelj pogovora David Milosavljević izjave gosta ni bil sposoben prepoznati kot problematične in je v oddaji ni obsodil ali ustrezno naslovil, temveč je gostu omogočil nadaljnjo uporabo platforme. Izgleda, kot da ga bolj kot vpliv, ki ga ima s svojimi vsebinami na javnost, zanima zgolj njihov domet.*

*Besedilo je bilo posodobljeno po začetku glasovanja.


– 3 –

Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.

Prof. dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar, predavatelj na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru

Radio Ars, 28. februar 2024

Utemeljitev:

V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.


– 4 –

A v Šiški še katera da?

David Skornšek, nekdanji predsednik uprave Darsa

Redno letno srečanje zaposlenih DARS, Planica, 8. junij 2024. 

Utemeljitev

Izjava predsednika uprave Darsa prikazuje ženske kot (spolne) objekte in s tem ustvarja okolje, kjer so seksistični komentarji sprejemljivi tudi na uradnih dogodkih. Dejstvo, da jo je izrekel vodilni v največji državni družbi, ki upravlja več kot tri milijarde državnega premoženja, kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje profesionalnosti in spoštovanja do zaposlenih. Ko oseba na vodilnem položaju normalizira takšne izjave, ne gre zgolj za posamičen zdrs, ampak za širši signal, da so seksistične pripombe nekaj, kar lahko vodilni izrekajo brez resnih posledic. Pozitivno je, da je Dars prepoznal kršitev etičnih načel in internega kodeksa in o tem obvestil nadzorni svet.


– 5 –

Danes sem v @Europarl_SL glasovala proti predlogu, da se pravica do splava vpiše v Evropsko pogodbo. Samo 163 nas je bilo. Kako daleč smo zabredli kaže tudi to, da večina nima nobenih težav podpreti trditev, da lahko poleg žensk zanosijo tudi druge osebe.

Gre za širšo politično agendo, povzano z rušenjem družinskih vrednot. Takšne kampanje so v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, zavržne. Ukvarjati bi se morali s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje, sicer nas kmalu ne bo več.

Gre tudi za nedopusten poseg v pravico držav članic, da o tem vprašanju odločajo samostojno.

Romana Tomc, evropska poslanka, izvoljena na listi SDS

Omrežje X, 11. april 2024

Utemeljitev:

Pravica do splava je temeljna pravica, povezana z avtonomijo telesa in enakopravnostjo spolov. Dejstvo je, da obstajajo osebe, ki se identificirajo kot transspolne ali nebinarne osebe in lahko zanosijo; zanikanje njihovega obstoja poglablja njihovo diskriminacijo in marginalizacijo. Trditev ignorira dejstvo, da so družine lahko raznolike. Poleg tega avtorica izkorišča koncept »demografske zime« kot orodje za omejevanje reproduktivnih pravic, ne da bi upoštevala kompleksnost vzrokov za nizko rodnost, ki vključujejo družbene, ekonomske in kulturne dejavnike. Takšna retorika ne priznava, da je odločitev o rojstvu otrok osebna in da je podpora rodnosti mogoča le skozi celostno in vključujočo družinsko politiko.

Bodeča neža 2024/2025: družba postaja vse bolj občutljiva na seksizem

Delovna skupina, ki smo jo sestavljale člani_ce Rdečih zor in uredništva spol.si, je izmed več kot 70 predlaganih seksističnih izjav izbrala 20 nominirank za antinagrado Bodeča neža – za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/2025.

Naloga je bila letos še posebno zahtevna. Število nominacij je bilo rekordno. To pa ne govori le o širjenju seksističnega diskurza, temveč tudi o naraščajoči družbeni občutljivosti in prepoznavanju problematičnih izjav ter odzivanju nanje. Opazili_e smo, da je javnost vse bolj pozorna na diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi tam, kjer so bile nekoč samoumevne ali vsaj tolerirane – v glasbi, umetnosti in zabavni industriji, ne le v gospodarstvu, politiki in vsakdanji komunikaciji.

Nekateri primeri v nadaljevanju prispevka so vzeti iz nabora nominiranih izjav, ki niso bile vključene v končno glasovanje, vendar jih kljub temu izpostavljamo kot del širšega trenda seksističnega diskurza v javnem prostoru.

1. Razmah seksizma v »alternativnih« medijih

Iz več nominiranih izjav je očitno, da sodobni mediji, kot so podkasti, blogi, vlogi in kratki video posnetki, poleg družbenih omrežij postajajo vroče točke širjenja seksističnih, mizoginih in celo sovražnih stališč. Ti mediji delujejo brez uredniške politike, avtorji in avtorice pa pogosto provocirajo in iščejo klike, ne da bi prevzeli odgovornost za izbor gostov in gostij, izbor tem in širjene vsebine, ki prispevajo k normalizaciji in banalizaciji seksizma, celo nasilja. Prav tako se pogosto ne pripravijo na goste in obravnavane teme, gostov ne znajo ustaviti, jim ugovarjati ali kritično ovrednotiti njihovih odgovorov. Problematične vsebine tako oddajajo v javnost brez kakršnegakoli uredniškega ali etičnega filtra.

Omar Naber:
»Rad vidim, da ženska rada poskrbi za dom, čeprav morda to ni njen dom.«
(Vir: podkast Davida Milosavljevića, 1. junij 2024)➡️ Zgodba, v kateri je ključna lastnost »prave« ženske njena pripravljenost, da brez besed seže po metli in začne pospravljati, utrjuje globoko zakoreninjene patriarhalne norme, ki ženski pripisujejo skrb za dom kot njeno samoumevno vlogo.

2. Seksizem v tradicionalnih medijih in njihova prilagoditev »klikabilnosti«

Tudi tradicionalni mediji se vse bolj prilagajajo senzacionalistični logiki digitalnega prostora. Seksistični naslovi, trivializacija žensk skozi stereotipe in uporaba mizogine retorike za pridobivanje pozornosti kažejo, da so tudi klasični mediji del problema. Ob tem opažamo, da v uredništvih in med novinarji_kami zaskrbljujoče upadata znanje in kritični uvid v vprašanja enakosti spolov. Manjkajo glasovi, ki bi znali prepoznati in obravnavati sistemske težave diskriminacije, uredniške odločitve pa vse bolj temeljijo na iskanju pozornosti – na klikih, ki prinašajo denar, namesto na družbeni odgovornosti. Posebno problematična je praksa, da imajo članki pogosto dva različna naslova – na spletu senzacionalističnega in klikabilnega, v tiskani izdaji pa resnejšega, kar govori o zavestni manipulaciji s pozornostjo bralk in bralcev ter razkriva dvojne standarde novinarskih praks.

Em. P., novinar_ka Žurnal24:
»Prve obline RTVS tožijo nacionalko.«
(Vir: Žurnal24, 28. november 2024)➡️Takšno razvrednotenje novinarke je nesprejemljivo; urednice_ki in novinarke_ji bi morali zavračati škandalozno in seksistično poročanje ter se zavedati, da sooblikujejo podobo žensk v javnosti. Sprašujemo se, kje sta uredniški odbor in novinarsko častno razsodišče.

3. Seksizem ni omejen le na eno politično ali ideološko sfero

Seksizem ni specifičen za eno politično stran ali družbeno skupino, v izboru so seksistične izjave iz različnih družbenih sfer – od gospodarstva in akademskega sveta do politike in zabavne industrije. Zaskrbljujoč je očiten manko uvida v sistemsko diskriminacijo v gospodarstvu. Razen enega podjetja, ki je obsodilo seksistične izjave vodilnega kadra, v svetu gospodarstva ni zaznati nobene kritične refleksije na temo spolne enakosti. Prav ljudje iz gospodarstva so tisti, ki s svojimi vplivnimi položaji krojijo ekonomsko politiko in odločajo o distribuciji kapitala, a hkrati s svojimi izjavami vztrajajo pri zastarelih pogledih na spolne vloge ter v javnosti širijo diskriminatorne in stereotipne predstave o ženskah in moških.

Franc Jager, podjetnik leta 2024:
»Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska, ki ga doma preveč dobro pita, potem pa mu nekega dne odpove srce.«
(Vir: spletni članek z naslovom »Franc Jager: Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska« in tiskana verzija z naslovom: »Če imaš denar, je najlažja stvar, da se razvadiš«, Nedelo, 1. julij 2024)➡️ O ženskah kot »uničevalkah moških« se je izrekel prejemnik naziva podjetnik leta, ki še živi v nekaterih drugih, preteklih časih, ko so moški lahko svobodno izbirali, kaj so, svobodno prihajali in odhajali, svobodno pili in jedli.

4. Banalni, vsakdanji seksizem je enako problematičen kot odkrito sovraštvo

Nekatere izbrane izjave izražajo odprto sovraštvo in diskriminacijo, druge so subtilnejše, a prav tako nevarne, saj utrjujejo spolne stereotipe, ki normalizirajo neenakost. Med nominiranimi izjavami so tako zelo eksplicitne mizogine izjave kot tudi »blagi« seksistični komentarji, zaviti v šale, zato se zdijo nenevarni, a prispevajo k ustvarjanju družbenega okolja, v katerem so ženske in moški še vedno obravnavani skozi prizmo tradicionalnih spolnih vlog.

Klemen Bučan, radijski in televizijski voditelj:
»Izjemna stvar. Mislim, da bo vršilka dolžnosti zelo zadovoljna, sicer ne vem, kako imata doma urejeno hierarhijo, kdo kaj počne, ampak po mojem bo vesela zdajle. Shoppster podarja, oziroma vršilki dolžnosti, Tefal parno postajo.«
(Vir: oddaja Kolo sreče, Planet TV, 19. december 2024)➡️ Voditelj nagrado – likalnik oziroma parno postajo – avtomatično pripiše tekmovalčevi partnerki, kot da je samoumevno, da bo za likanje skrbela ona. To ni le klišejsko, temveč odraža širšo družbeno normo, ki ženske postavlja v vlogo primarnih gospodinjskih oskrbnic. Takšna »humorna« opazka ni nedolžna – krepi prepričanje, da je skrb za dom izključno ženska odgovornost, in obenem minimizira pomen enakovredne delitve dela v gospodinjstvu.

5. Povečana agresivnost in vulgarizacija javnega diskurza

Več nominiranih izjav kaže, da komunikacijska kultura v javnem prostoru ni le seksistična, ampak tudi vse bolj agresivna, vulgarna in brez vsakršnih zadržkov. Seksizem se predvsem na družbenih omrežjih pogosto prepleta z žaljivkami, omalovaževanjem in odkrito sovražnostjo. Zlasti skrbi, da takšno komunikacijo uporabljajo tudi ljudje na pomembnih položajih, s čimer jo dodatno normalizirajo.

Janez Pogorelec:
»Da jo je precej dobro nabil v tem intervjuju…«
(Vir: X, 15. maj 2024)➡️ Uporaba izraza »dobro nabil« za opis besedne izmenjave implicira nasilje in krepi dominanten, agresiven način komunikacije. Takšne izjave ne le normalizirajo besedno in simbolno nasilje nad ženskami, temveč tudi prikazujejo moške kot tiste, ki ženske sogovornice »postavljajo na njihovo mesto«.

 

Kljub širjenju seksizma v javnem prostoru pa rekordno število nominacij ne pomeni le porasta seksističnega diskurza, temveč tudi večjo družbeno občutljivost in prepoznavanje problematičnih izjav. Javnost vse bolj prepoznava seksizem, diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi v kontekstih, kjer so bile nekoč samoumevne – v glasbi, umetnosti, zabavni industriji, oglasih in celo v vsakdanji komunikaciji. Nominacije kažejo, da javnost ni več pripravljena pasivno sprejemati vsebin, ki utrjujejo spolne stereotipe ali normalizirajo neenakost. To pomeni, da seksizem v družbi ne ostaja neopažen, temveč da obstaja vse večji pritisk k spremembam in odgovornosti za besede in dejanja, ki soustvarjajo javni diskurz.

Gregor Hrovatin:
»Da bi v družbi jedla, pila svinjarijo, ki redi, tako kot drugi,
doma pa se afnala, stradala in hujšala
– tako kot druge vsaka zase«
(Vir: blog, 30. avgust 2024)➡️ Čeprav gre za del pesmi, ta ne obstaja v vakuumu. Objavljena je v blogu, kjer avtor predvsem komentira politične in družbene zadeve, kar ji daje širši pomen. V tem kontekstu pesem ne deluje kot neobvezujoč poskus umetniškega izdelka, temveč kot del širše družbene razprave, ki oblikuje in utrjuje nekatere poglede na ženske. Poezija je lahko kritična, provokativna ali satirična, a to ne pomeni, da je imuna na analizo in kritiko, še posebno ko prispeva k utrjevanju škodljivih družbenih vzorcev.

 

S tem ko opozarjamo na najbolj problematične izjave leta, ne osvetljujemo le posameznih primerov, ampak tudi strukturne težave, ki omogočajo njihovo reproduciranje. Če želimo enakopravnejšo družbo, moramo zavzeti jasno stališče in aktivno nasprotovati seksizmu v vseh njegovih oblikah – od vulgarnih žaljivk do subtilnih, a enako škodljivih stereotipov.

Zato vas vabimo, da s svojim glasom prispevate k prepoznavanju in obsodbi seksističnega diskurza. Glasovanje se je začelo 17. februarja ob polnoči in traja do 2. marca 2025 do polnoči. Glasujete lahko na www.bodeca-neza.si/glasovanje, vse nominirane izjave in arhiv nominiranih izjav preteklih let pa si lahko ogledate na www.bodeca-neza.spol.si.

ODZIV uredništva spol.si na spremne tekste Mirana Pustoslemška, dr. med., spec. psih., k razstavi Men Face Down fotografa Matjaža Wenzla (Umetnostna galerija Maribor)

image (1)

Uredništvo spol.si ponovno izraža zaskrbljenost nad pojavi seksizma, mizoginije in teorij zarot, ki nekritično in nereflektirano vstopajo v javni prostor. Tokrat se odzivamo na spremne tekste, ki jih je za razstavo Men Face Down fotografa Matjaža Wenzla (Umetnostna galerija Maribor) pripravil asist. mag. Miran Pustoslemšek, dr. med., spec. psih., namestnik predstojnika Oddelka za psihiatrijo in vodja enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Čeprav je besedilo mestoma kritično do patriarhata in razpravlja o težavah, s katerimi se soočajo moški zaradi rigidnih spolnih norm, mu ne uspe kritično razširiti te analize na sistemske učinke teh norm na vse spole.

Besedilo poudarja biološko-genetske dejavnike kot neizogiben, temeljni vzrok za vedenje moških ter njihovo nasilje in agresivnost opraviči kot družbeno pričakovano in edino možno vedenje. Pri tem zanemari pomen socializacije, zgodovinsko-kulturnega konteksta in družbenih struktur. Biološki determinizem, ki ga avtor sicer dopolni z omembo kulturnih dejavnikov, a to počne selektivno in nekritično, pogosto služi kot orodje za ohranjanje statusa quo. Na ta način implicitno opravičuje obstoječe spolne neenakosti, saj jih prikazuje kot naravne in biološko pogojene. Pustoslemškova izhodiščna analiza “posledic rušenja patriarhata”, ki jih označi za “dokaj kompleksne” in povezane “s posledicami rušenja drugih ključnih entitet tradicionalne kulture, denimo religije”, predstavlja patriarhat kot edino stabilno in legitimno družbeno ureditev. Kljub svojemu akademskemu ozadju, ki vključuje tudi kulturno-antropološko izobrazbo, avtor zanemari raznolikost družbenih ureditev in religij, ki ne potrjuje ne patriarhalnih kot tudi ne izključno binarnih spolnih struktur. Še več, v nadaljevanju posmehljivo omeni, da bi potrebovali “69 vrst zaporov”. Prav tako so problematične njegove zgodovinske interpretacije, saj temeljijo na idealizaciji prazgodovinskih družb, ob tem pa spregledajo posledice zgodovinskega zatiranja žensk. Tisočletno marginaliziranje, ki je ženske omejilo na zasebno sfero in jih izključilo iz javnega življenja, je bistveno vplivalo na selektivno zapisovanje zgodovine in ohranjanje neenakosti. 

Vzroke za “izumiranje pravega moškega” najde avtor tudi v pesticidih, teorijo pa ilustrira kar z galebi. Nečloveški živalski svet je precej bolj raznolik (in to že od pradavnine, ko še ni bilo pesticidov), kot nas poskušajo prepričati prevladujoče domneve in heteronormativne reprezentacije; vsevključujoča normalizacija heteroseksualnosti ni zgolj zgrešena, ampak tudi zavajajoča. Heteronormativne in seksistične teorije o spolnih vlogah človeških živali, ki naj bi temeljile na univerzalnih bioloških principih živalskega kraljestva, izpodbija obnašanje mnogih vrst nečloveških živali. Biologi_nje so doslej dokumentirale_i že več kot 1500 vrst, ki kažejo kvirovske vzorce vedenja ali identitete. 

Javne institucije, kot je Umetnostna galerija Maribor, so pomembni nosilci kulturne in družbene refleksije, zato je njihova dolžnost, da ustvarjajo prostor za vključujočo in premišljeno razpravo, ki upošteva občutljivost tem, kot so enakost spolov, človekove pravice in duševno zdravje. Z vsebinami, ki jih predstavljajo, oblikujejo javno mnenje ter s tem vplivajo na vrednote in zavest skupnosti. Če institucija omogoča ali promovira vsebine, ki normalizirajo stereotipe, zanemarjajo pravice ranljivih skupin ali nanje gledajo pokroviteljsko, ne le izgubi svojo kredibilnost, temveč lahko tudi škodljivo vpliva na širšo družbeno klimo. Zato je ključno, da Umetnostna galerija Maribor kot javna institucija pri izbiri razstav in sporočil, ki jih predstavlja, deluje z največjo mero odgovornosti, etičnosti in spoštovanja do vseh družbenih skupin.

Zaskrbljujoče pa je tudi to, da takšno mišljenje promovira strokovnjak psihiatrije na pomembnem položaju v zdravstveni ustanovi. Naj spomnimo na izjavo direktorja psihiatrične klinike Ljubljana Bojana Zalarja, prejemnika bodeče neže 2023/24, ki je podvomil o resničnosti prijav spolnega nasilja in s tem prispeval k utrjevanju predsodkov, da so prijave lažne in podane iz koristoljubja, storilci pa žrtve sistema, s čimer je žrtve nasilja označil za storilke sistemskega nasilja nad moškimi:

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.” (MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023) 

Pustoslemškovo besedilo in Zalarjeva izjava razkrivata, kako lahko strokovni avtoriteti zmanjka odgovornosti in integritete. To je še posebno probematično, ker gre za strokovnjaka, ki sodelujeta pri oblikovanju sodnih odločitev in obravnavi žrtev. Takšni diskurzi lahko neposredno škodujejo žrtvam nasilja na podlagi spola, saj lahko sprožijo dvom o verodostojnosti njihovih pričevanj ter vodijo k zmanjševanju osebne odgovornosti storilcev in banalizaciji nasilja (na podlagi spola) kot »naravnega vedenja«. Izjave, kot so Pustoslemškove in Zalarjeve, kažejo na sistemsko pomanjkanje odgovornosti in strokovnosti v zdravstvu, natančneje na področju psihiatrije, kar je nesprejemljivo, saj je prav ta sistem med ključnimi za zaščito najranljivejših. 

Opraviti imamo s kombinacijo javne institucije, ki je dala prostor spornim pogledom, in širše problematike, da takšne poglede predstavljajo strokovnjaki s področja psihiatrije, zato menimo, da je nujno takojšnje ukrepanje. Gre za vprašanje družbene odgovornosti, ki presega samo razstavo, saj neposredno vpliva na oblikovanje javnega mnenja, delovanje institucij in pravice najranljivejših. Takšne diskurze je treba jasno zavrniti, če želimo zaščititi napredek na področju človekovih pravic in enakosti. Zato pozivamo Umetnostno galerijo Maribor, da opravi javni premislek o svojih praksah in odgovornostih ter zagotovi prostor za kritično in vključujočo razpravo. Psihiatrično stroko pa pozivamo, naj okrepi etične standarde oziroma aktivno delovanje z vidika etike in zavedanje o družbenih posledicah strokovnih izjav, zlasti v kontekstu nasilja na podlagi spola. 

image (2) image (3)

ODZIV UREDNIŠTVA SPOL.SI NA RADIJSKO ODDAJO AKTUALNA TEMA – GOST DR. ANDREJ PERKO

Z nejevero smo poslušale_i izjave v oddaji Aktualna tema na javnem radiu Radio Prvi (RTV SLO), v kateri je na temo duševnega zdravja moških Marko Rozman gostil psihologa dr. Andreja Perka.

Za obravnavo tovrstnih tematik je izbira sodelujočih izredno pomembna. Tokratna izbira je bila neprimerna. Gost je bolj ko ne v monologu namesto strokovnosti ponujal teorije zarot, sovražnost in seksizem, sistemske prepreke je pripisal družbenim strukturam z najmanj družbene moči, obenem pa se »v oddaji nikjer ni kontekstualiziralo problematike, ne zgodovinsko (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbeno (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli)«, kot je pred petimi leti napisala gledalka o izjavah istega gosta v neki drugi oddaji na TVS (Mladina, 25. 1. 2019). 

Dr. Perko se je velikokrat proslavil s skrajno problematičnimi izjavami, na katere sta se odzvali tako strokovna kot laična javnost. Tudi tokrat podaja strokovno nevzdržne izjave, trivializira problem nasilja nad ženskami in omalovažuje ženske boje za enakost. Nasprotuje načelom enakosti in moške prikazuje kot ogrožene žrtve sistema, hkrati pa zagovarja njihov privilegiran položaj. Podpira patriarhalne vrednote, ki zavirajo napredek tako žensk kot moških. Ignorira dejanske ovire, s katerimi se ženske soočajo v življenju. Zagovarja stereotipna prepričanja o tem, kako naj bi živel »pravi moški«. Minimalizira problem moškega nasilja v družbi, kar ne koristi nikomur, kajti žrtve moškega nasilja so tako ženske kot moški.

Perko v oddaji tudi omalovažuje vlogo očetov pri negi in vzgoji otrok, ki ju razume kot primarno vlogo žensk; te naj zanjo ne bi imele časa, hkrati pa naj ne bi bile sposobne aktivnega poklicnega življenja. Aktivno očetovstvo in enakomernejša porazdelitev starševske skrbi koristita vsem. Slovenija je v zadnjih letih pomembno spodbudila moške k aktivnemu očetovstvu in vključevanju v družinsko življenje z uvedbo očetovskega dopusta in drugimi ukrepi. Potekajo aktivnosti in projekti, namenjeni skrbstveni vlogi moških (npr. Očka v akciji – Mirovni inštitut; dokumentarni film o zgodbah sedmih očetov Naročje – Združenje Naravni začetki). Očetje se danes v primerjavi s prejšnjimi generacijami bolj vključujejo v skrb za otroke. Z enakopravnim očetovanjem in večjo vključenostjo v družinsko življenje si moški prizadevajo presegati tradicionalne spolne vloge in dosegati večjo enakost v partnerstvu. 

Ko Perko izpostavlja probleme v zvezi z duševnim zdravjem, kot so alkoholizem, depresija in osamljenost, te probleme obravnava površno in brez razumevanja njihove kompleksnosti. Spolni stereotipi, predsodki in tradicionalna pričakovanja glede »moškosti«, ki jih s svojimi izjavami nereflektirano širi, v resnici poglabljajo stiske in težave v duševnem zdravju pri vseh, moškim pa preprečujejo, da bi hitreje prepoznali težave in si poiskali psihološko pomoč ali podporo v obliki terapevtskih programov in skupin za samopomoč, kar je ključno za učinkovito obvladovanje duševnih stisk. 

Ostro obsojamo tudi nekompetentno in nekritično novinarsko vodenje oddaje. Novinar ni postavljal vprašanj, ki bi osvetlila obstoj različnih pogledov na občutljivo temo. Javni radio bi moral upoštevati svojo odgovornost do objektivnosti ter zagotoviti prostor za celovito analizo in spoštljivo obravnavo kompleksnih vprašanj, kot sta duševno zdravje in enakost spolov. Zaskrbljujoče je, da je nacionalna radiotelevizija, ki bi morala zagotavljati verodostojno in strokovno obravnavo družbenih vprašanj, spet (!) dala prostor nazadnjaškim, diskriminatornim in tudi nevarnim idejam. O tem govorijo tudi številni prispeli predlogi za nominacijo Perkovih izjav in celotne oddaje za bodečo nežo.

Pozivamo RTV SLO, uredništvo in avtorja oddaje, da v prihodnje premislijo o izbiri gostij_ov in vsebin ter zagotovijo upoštevanje strokovnosti, družbene odgovornosti in spoštovanje vrednot enakosti. Od RTV Slovenija pričakujemo, da so njihovi novinarke_ji in uredništva izobraženi o temah, kot sta enakost spolov in duševno zdravje, da so usposobljeni za ocenjevanje strokovne pomanjkljivosti ali škodljivosti podane vsebine, da znajo prepoznati problematičnost izjav in skrbeti za visoke standarde javnih razprav. Medij, ki je dostopen širokemu krogu občinstva, mora z občutljivimi temami ravnati premišljeno in s skrbjo za pozitivne družbene spremembe. 

10. obletnica delovanja spletnega portala spol.si

S ponosom obeležujemo 10. obletnico delovanja spletnega portala spol.si, ki od samega začetka predstavlja pomemben glas na področju enakosti spolov. Kot samostojen, neodvisen in nestrankarski medij smo skozi desetletje analitično spremljale različne družbene sfere, od politike in medijev do kulture in znanosti, pri čemer smo osvetljevale vprašanja, povezana s spolom in spolnimi vlogami v družbi. Naša prizadevanja so privedla do številnih dosežkov, med katerimi izstopajo članki, ki obravnavajo različne vidike vprašanj spola in prispevajo k širšemu razumevanju teh tem v družbi.

Kljub dosežkom je pred nami še veliko izzivov. Seksizem, spolni stereotipi in neenakosti ostajajo prisotni v mnogih družbenih sferah, ob tem pa opažamo porast retradicionalizacije in repatriarhalizacije, ki ogrožata že dosežene pravice. Naš cilj ostaja enak – opozarjati na neenakosti in prispevati k iskanju rešitev za bolj vključujočo in pravično družbo. Spol.si bo še naprej platforma za glasove, ki se borijo za enakost, in zanesljiv vir informacij na področju spola.

Hvala vsem, ki nas podpirate in spremljate naše delo. Tudi v prihodnje si bomo prizadevale_i za ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe.

 

Uredništvo spol.si

MATERINSTVO IN REPRODUKTIVNE POLITIKE V 19. IN 20. STOLETJU: Predstavitev projekta

Začetki feminističnih bojev za pravice žensk so se osredotočali predvsem na volilno pravico, v drugi polovici 20. stoletja pa so v njihovo osredje vse bolj stopale tudi zahteve na področju reproduktivnih politik[1]. Te so vključevale pojme »reproduktivne pravice«, »telesne integritete« in »reproduktivne svobode«[2] ter označevale predvsem prizadevanja za (varen) dostopen splav in kontracepcijo ter njuno legalizacijo. Pojem »reproduktivne politike« je težko definirati in natančno zamejiti[3]; v širšem smislu ga lahko opredelimo kot »oblast in nadzor nad reprodukcijo, seksualnostjo in (reproduktivnimi) telesi in posledice tega nadzora«[4]. V ta sklop lahko poleg že prej omejene umetne prekinitve nosečnosti umestimo tudi nosečnost, porod, spolno in reproduktivno zdravje, neplodnost, nove reproduktivne tehnologije, spolno vzgojo ter boj za reproduktivne pravice istospolnih parov in posvojitve, otroško varstvo, otroške doklade in dodatke ter porodniški dopust. Opredelitve reproduktivne politike so pokazatelj mentalitete in širšega vrednostnega sistema v danem kulturnozgodovinskem kontekstu. Predvsem odsevajo poglede na spolnost, telo, telesno integriteto in pričakovane spolne vloge ter končno tudi materinstvo[5].

Triletni projekt Materinstvo in reproduktivno delo v 19. in 20. stoletju (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025), katerega vodja je doc. dr. Ana Cergol Paradiž in v njem sodelujejo tri partnerske organizacije Filozofska fakulteta UL, Inštitut za novejšo zgodovino in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, financira pa ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, v zgodovinski perspektivi naslavlja tematiko materinstva in analizira razvoj različnih, med seboj tesno prepletenih in prekrivajočih se vsebin, ki jih je mogoče umestiti v polje koncepta reproduktivne politike. S pogledom na obdobje od začetka 19. stoletja do konca 20. stoletja, ki na tem področju beleži revolucionarne spremembe, celostno naslavlja predvsem tematike petih sklopov: (1) materinstva, (2) abortusa, (3) kontracepcije, (4) evgenike in (5) neplodnosti. Geografsko se projekt osredotoča na ozemlje današnje Slovenije, obravnava pa tudi fenomene v transnacionalni perspektivi. Z analizo institucionalnega razvoja, spreminjajoče se zakonodaje, diskurza ter družbenih norm in kulturne reprezentacije v povezavi z reproduktivnimi vprašanji in materinstvom na eni strani ter zasebnih strategij reproduktivnih praks posameznic_kov, ki so bile_i vpete_i v reproduktivne prakse, na drugi osvetljuje javne in zasebne vidike reproduktivnih problematik.[6]

V okviru projekta je 18. decembra 2023 na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Zgodovina in žensko reproduktivno telo, na katerem so bile teme s področja reproduktivne politike obravnavane celostno, v daljši zgodovinski perspektivi in ob upoštevanju širših družbeno-zgodovinskih procesov. Referati so s pomočjo različnih virov, od sodnih spisov do osebnih pisem in ustnih pričevanj, obravnavali položaj mater v preteklosti, posebej tistih, ki so same skrbele za otroke. Podobno so tematizirali tudi vprašanje umetne prekinitve nosečnosti, obporodne pomoči, spolne vzgoje in položaja babic v posameznih zgodovinskih obdobjih, tudi v času vojnih razmer.[7] Več o programu simpozija si lahko preberete v programski knjižici – tukaj.

 

 

[1] Solinger, Reproductive Politics, 2013

[2] Bracke, Family planning, the pill, and reproductive agency, 2021

[3] Olszynko-Gryn, Rusterholz, Reproductive Politics in Twentieth-Century, 2019

[4] Solinger, Pregnancy and Power, 2007

[5] Price, Reproductive Politics in the United States, 2022

[6] Povzeto po: Inštitut za novejšo zgodovino, https://www.inz.si/sl/Materinstvo-in-reproduktivna-politika-v-19.-in-20.-stoletju/, pridobljeno 17. 03. 2024.

[7] Povzeto po: Cergol Paradiž, ur., Zgodovina in žensko reproduktivno telo: program simpozija in povzetki referatov, Ljubljana: Filozofska fakulteta UL, 18. december 2023.

Vdor vrednot retradicionalizacije v šolstvo

V reviji Mladina je bil 29. 3. 2024 objavljen prispevek »Šarlatanstvo v šolstvu«, v katerem so med drugim omenjene delavnice programa ZaLife. Program so izvedli že za 14.000 najstnic in najstnikov.
V uredništvu spol.si smo naleteli na dve objavi predstavnika ZaLife na Instagramu (objavi sta bili iz profila ZaLife odstranjeni, 1. 4. 2024; posnetke hranimo v uredništvu), ki sta dober primer njihovih stališč:
Naloge žensk v družbi
»Dve osnovne naloge ženske v družbi so, da je skrbna, pa ljubeča. Kaj pa je naloga moških? Varnost, pa da priskrbijo. Se pravi, če se ve … če se vi ne počutite varno v razredu, so fejlali fantje, če v razdredu ni dobrega flowa, ste fejlale punce. Simple.«  (IG @zalifementorship, 5. 3. 2024)
Naloge sodobnega moškega
»Prva naloga moškega je, da poskrbi za varnost. Če nisi poskrbel, da se vsi varno počutijo v razredu, si fejlal kot moški. In druga zadeva je, da moški, naloga moškega je, da priskrbi … zadeve. Karkoli je treba, pač priskrbi, zrihtaš, nekaj narediš, da se stvar spelje. Zakaj to govorim mal bolj posebej, zaradi tega ker smo v večinoma fantje krivi, da se v družbi dogaja nespoštovanje, ker pustimo to okrog nas. Ali pa ne, mi celo lansiramo to. Medtem, ko imamo vso možnost, da se to ne dogaja okrog nas in se to dogaja, zato ker smo mi bumbarji.« (IG @zalifementorship, 28. 2. 2024)
Izjavi temeljita na poraliziranem odnosu med spoloma. V obeh izjavah so prisotni spolni stereotipi in spodbujanje tradicionalnih spolnih vlog, kar prispeva k ohranjanju patriarhalnih vzorcev in poglabljanju neenakosti med spoloma v družbi ter s tem k omejevanju svobode posameznic_kov in neupoštevanju njihovih individualnih sposobnosti, interesov in želja. Takšno tradicionalno, polarizirano razumevanje spolnih vlog lahko močno vpliva na življenje mladih in med drugim omejuje njihovo poklicno izbiro in življenja.
Dananes ženske še vedno pogosteje od moških skrbijo za psihično in telesno blaginjo, za otroke ter ostarele in bolne svojce, saj so to vloge, ki se jih tradicionalno pripisuje ženskam in so neplačano skrbstveno delo doma. Skrbnost in ljubečnost, ki ju izpostavlja tudi avtor izjav, pa se označuje za lastnosti, ki naj bi bili tipično ženski. Skrbstveni poklici so v družbi slabše plačani poklici in po spolu v njih, kot je opaziti tudi v drugih slabše plačanih poklicih, prevladujejo ženske.
V zadnjem času postajata vedno bolj popularna virtualna trenda »stay at home girlfriends« in »tradwife«, ki zagovarjata tradicionalne vloge spolov. V obeh primerih gre za mlade ženske, ki ostajajo doma, prevzemajo skrbstveno in reproduktivno delo, so podrejene partnerju in finančno odvisne od njega. Takšni odnosi so izjemno nevarni, predvsem zato ker podrejenost moškemu lahko vodi v normalizacijo podrejenosti, pa tudi do nasilja.
Po drugi strani takšne stereotipne predstave fante obremenjujejo in omejujejo s pričakovanji, da morajo kot moški finančno skrbeti za svojo družino. Fantom se privzgaja pričakovanja, da so kot moški vredni le toliko, kolikor zaslužijo, svoje želje, poklicne ambicije in zanimanja pa morajo podrediti ali zavreči, zato da bodo ustrezali predstavi o prinašalcu denarja, ki morajo tudi zaslužiti več od žensk. Z nižjim zaslužkom pa se počutijo ogroženi z ženskami, ki so v svojih (netradicionalnih) poklicih uspešne, dobro plačane. Sporočila Jerneja Piclja iz ZaLife so preživeta, ovržena in otrokom ne nudijo pogleda, da so lahko to, kar čutijo, pač pa jih omejuje na to, kar naj bi morali biti glede na spol.
Sprašujemo se, kdo je dal trem samooklicanim življenjskim trenerjem, ki se ponašajo z referencami, kot so sodelovanje pri Mavričnih bojevnikih, delo v prodaji, coching za odrasle in IT, zeleno luč za izvedbo takšnega programa v šolah? Kdo bo sprejel odgovornost, da so tako neregulirane in škodljive vsebine prišle do 14.000 najstnic in najstnikov? Kdo na šolah preverja in presoja, katere dodatne vsebine lahko pridejo do otroških ušes v šolskih prostorih? Medtem, ko se na družbenih omrežjih nekateri zgražajo in svarijo pred domnevnim vdorom LGBTQ+ vsebin v šole, se mimo naše pozornosti dogaja vdor vrednot retradicionalizacije in več kot očitno tudi mimo pozornosti odločevalcev v državi in strokovnih služb. Ali – kar je še strašljiveje, z njihovim “blagoslovom”.

Bodečo nežo 2023-24 prejme dr. Bojan Zalar

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v četrtek, 7. marca 2024, ob 20. uri v okviru 25. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo prepričljivo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2023/24 izglasovalo izjavo dr. Bojana Zalarja, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani:

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.” (MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023)

Utemeljitev:

Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi – problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.


Letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med  14. in 25. februarjem 2024, predlagala 18 izjav. Glasovalo je 672 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vplivnic Katarine Binček in Petre Parovel, TikTokerja Marka Vlahovića, direktorja psihiatrične klinike v Ljubljani dr. Bojana Zalarja in nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana Marije Zupančiča.

Letos se je prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, pripetila manipulacija z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta “doping” ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e , nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi?

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Finalistke za antinagrado bodeča neža 2023-2024

Znanih je pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2023/2024. V spletno glasovanje, ki je potekalo med 14. in 25. februarjem 2024, je delovna skupina predlagala 18 izjav. Udeležilo se ga je 672 oseb.

Letos se je prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, pripetila manipulacija z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta “doping” ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e ,  nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi? 

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV [1] v okviru 25. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore [2] v četrtek, 7. marca 2024, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3] 

Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si

V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric


-1-

Moj računovodja je moški! In to je moj prvi pogoj. Z ženskami z ženskimi otroki ne delam več.

Katarina Benček, Instagram vplivnica

Siol Trendi, 27. februar 2023

Utemeljitev:

Vplivnica je imela slabo izkušnjo z računovodjo in jo je posplošila na osebne okoliščine možnih bodočih poslovnih partnerjev_ic. Seveda ljudje v življenju sprejemamo bolj ali manj pametne odločitve, da pa se uredništvo revije odloči, da bo takšno izjavo uporabilo kot naslov prispevka, je problematično. Izjava namreč napeljuje k mnenju, da so ženske, sploh tiste z otroki, nagnjene k neetičnemu ravnanju, in s tem pritrjuje prepričanju, da jih ni varno zaposliti, torej opravičuje diskriminacijo na delovnem mestu.

 


-2-

Zdaj bomo povedala eno zelo nepopularno mnenje med ženskami. In grdo bom povedala, najbolj neposredno, kar lahko. Če je treba kdaj širiti noge, moraš razširiti noge. Moškim to veliko več pomeni kot ženskam. Ženske imamo več obdobij, ko nam milijon stvari hodi po glavi, ko se nam ne da. Ampak še vedno, če je to enkrat na teden, naredi in bo boljše.

Petra Parovel, podjetnica in vplivnica

Youtube, 30. maj 2023

Utemeljitev:

Spolno nasilje v intimnopartnerskem odnosu, zlasti ko gre za posilstvo, je ena najtežje prepoznavnih in dokazljivih oblik nasilja. Pogosto je povezano s stereotipnim prepričanjem, da je spolnost ena od obveznosti v intimni partnerski zvezi. Izjava spolno stereotipizira vloge moških in žensk v odnosu – moški naj bi bili veliko bolj seksualno aktivni in željni spolnosti, ženske pa se morajo temu “moškemu nagonu” podrediti, če želijo ohraniti odnos. Vplivnica ima veliko sledilk in sledilcev, predvsem mladih, ki jim s takšnimi izjavami podaja napačno predstavo o tem, kaj je v razmerju sprejemljivo. Dobri intimnopartnerski odnosi temeljijo na več ključnih elementih, ki omogočajo vzajemno zadovoljstvo, to so spoštovanje, komunikacija, ki je odprta za sprejemanje in razreševanje konfliktov, zaupanje ipd., nikakor pa ne nasilje ali ideja, da je treba v odnosu početi nekaj, česar ne želimo.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.


-3-

Naslov TikToka “PAMETNI NAKUP :D”.
Influencer drži v roki telefon (napis: TELEFON – 1.400 €), nakaže, da bi ga vrgel na tla, vendar obstane. Nato želi udariti v televizor (napis: TV – 3.000 €), a si spet premisli. Nazadnje pogleda proti partnerici, ki v kuhinji pomiva posodo (napis: žena – 0 €), in z nasmeškom zakoraka proti njej.

Mark Vlahović, TikToker

TikTok, 18. september 2023

Utemeljitev:

Vplivnež v TikTok videu objektivizira in dehumanizira ženske, jih cenovno označi in primerja s kupljenimi predmeti v gospodinjstvu, ki imajo zanj večjo vrednost od nje. Žensko predstavi, kot da nima nobene vrednosti, in namigne, da nasilje nad njo ne bo povzročilo škode, ki bi jo obžaloval ob nasilju nad predmeti. Nasilje pušča hude posledice, fizične, psihične in emocionalne, tako na neposrednih kot na posrednih žrtvah. Prikazovanje nasilja, zapakiranega v “content”, nasilje normalizira in celo poveličuje. Dejstvo, da ima posnetek skoraj 82.000 všečkov, kaže, kako zelo sprejemljivo je nasilje v naši družbi. Tudi ni naključje, da se ženska v videu nahaja v kuhinji. Tako so jasno začrtane spolno stereotipne vloge in tudi te, tako kot nasilje, normalizirane.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.


-4-

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.

Dr. Bojan Zalar, direktor psihiatrične klinike v Ljubljani

MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023

Utemeljitev:

Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi – problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.


-5-

Tole je sumljivo.
Po kakšni normalni logiki ima ženska predavati na Columbia University v New Yorku … ?
Zna to kdo pojasniti ?

Dr. Boštjan Marija Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Omrežje X (prej Twitter), 20. marec 2023

Utemeljitev:

Avtor mizogino in poniževalno zagovarja svoje že davno zastarelo prepričanje, da ženske niso primerne za nekatere vloge ali položaje, vključno s predavanjem na ugledni univerzi, ter da bi morale biti nekatere institucije in vloge rezervirane za moške. Ker ni tako, se zateče k jeznim, žaljivim in ponižujočim bevskom (prosto po M. Dolarju), povsem neprimernim za nekdanjega sodnika. Namesto da bi se osredotočil na kvalifikacije, znanje in strokovnost, o osebi sodi zgolj na podlagi spola. Sramotna izjava tudi za Evropsko sodišče za človekove pravice.

[1] Fem TV je kolektiv, ki na oder postavlja parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbenoaktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. Igra se s tradicionalnimi in sodobnimi gledališkimi izrazi, razpetimi med burlesko, kabaretom, varietejem, performansom, videom, glasbenimi točkami ter improvizacijskim gledališčem.

[2] Pobudnice festivala žensk Rdeče zore so leta 2000 na Metelkovi delovale v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri. Povezalo jih je izpraševanje o položaju žensk v neločljivem spletu umetnosti, kulture, politike, aktivizma in vsakdanjega življenja. Izkazalo se je, da ženske tudi na Metelkovi opravijo večino organizacijskih in ustvarjalnih, a obenem nevidnih del, ki so pogoj za delovanje in živost tako velikega avtonomnega kulturnega centra. Odločile so se, da na mednarodni dan žena, 8. marec, organizirajo festival, ki bo javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Niso se obremenjevale z iskanjem “bistva” žensk, saj so feministični boji preteklosti pokazali, da vprašanje z opredeljevanjem skupnih bioloških ali celo značajskih potez žensk zastira pogled; pozornost z vsakdanjega podcenjevanja in izkoriščanja žensk in moških v patriarhalni družbi preusmerja k metafiziki “ženstvenosti” in “možatosti”. Namesto utrjevanja meje ali celo sovraštva med spoloma je festival Rdeče zore ustvarjalnost in druženje vseh udeleženk in udeležencev izkoristil za izpraševanje o samoumevnosti meja, ki ne ločujejo in osamijo spolov, temveč ljudi. Letos poteka že 25. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

[3] Bodečo nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si.

Pregled leta 2023

Spoštovane_i,

Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Tiva Vlaj, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Lea Vrečko, Maja Peharc, Sara Rožman, Iztok Šori, Miha Marinč, Ana Mladenović.

 

BODEČA NEŽA
Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v torek, 7. marca 2023, v okviru 24. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2022/23 prepričljivo izglasovalo izjavo ravnateljice Walfdorske šole Simone Pajk, ki jo je 2. septembra 2022 izrekla za Radio Prvi. Nabor izjav za bodečo nežo je, tako kot vsako leto doslej, potekal vse leto, tako da je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Nominacija je potekala prek spletnega obrazca na strani https://bodeca-neza.spol.si/ ali na družbenih omrežjih s ključnikom #bodečaneža oz. #bodecaneza. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 25. februarjem in 5. marcem 2023, predlagala 16 izjav. Glasovalo je 1.200 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vlogerke Damjane Bakarič, radijskega voditelja Roberta Roškarja, večkrat pravnomočno obsojenega politika Pavla Ruparja, župnika Janeza Turinka in že omenjene ravnateljice Simone Pajk.

Več o bodeči neži feminističnega leta 2022/23 si lahko preberete tukaj.

 

PROJEKT »KNJIGA IN SPOL«
V letu 2023 je Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana sofinanciral projekt »Knjiga in spol«. V sklopu projekta, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore in Info ŠKUC, smo se posvetile_i avtoricam in prevajalkam feministične znanstvene in strokovne literature. Na osrednjem dogodku, ki je potekal 8. junija 2023 v Atriju galerije Škuc, smo gostile_i dr. Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in dr. Ano Makuc. Na pogovoru, ki ga je povezovala Tea Hvala, so nas zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi se srečujejo pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Razpravljale_i smo tudi o tem, kako, če sploh, se soočamo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Vse tri gostje so na dogodku tudi predstavile svoja najnovejša dela: dr. Ana Cergol Paradiž je spregovorila o znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) kanadsko-ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

 

GOVOR NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO »JEMLJITE NAS RESNO, VSE!«, 7. 3. 2023
Uredništvo spol.si je podprlo shod za javno zdravstvo in sodelovalo z izjavo, ki je dostopna tukaj.

 

SODELOVANJE V AKCIJI OZAVEŠČANJA »Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!«
V ozaveščevalni akciji »Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!«, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS izvajalo v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem, smo prispevale_i izjavo:

»Seksizmi in stereotipi, ki nas še vedno vsakodnevno nagovarjajo iz medijev, oglasov, političnih izjav in kulturnih vsebin, spodbujajo toleranco do nasilja na podlagi spola in ga normalizirajo. Tako živimo v okolju, kjer je nasilje sprejemljivo in kjer so posameznice_ki in institucije do njega prizanesljive, to pa za osebe, ki doživljajo nasilje, vzpostavlja kulturo nemoči. V takšnem okolju, kjer še vedno prevladuje patriarhalni pristop, ki krivdo a priori nalaga ženskam, žrtve nasilja težje prepoznajo nasilje kot nesprejemljivo, težje spregovorijo o svojih izkušnjah, se težje zavarujejo pred njim in si težje poiščejo pomoč. Za preprečevanje nasilja na podlagi spola ter za ustvarjanje bolj pravične, vključujoče in varne družbe je ključno aktivno odpravljati vsakdanji seksizem. Odgovoren_a je vsakdo od nas, zato se jasno, odločno in aktivno zoperstavimo tudi tem oblikam diskriminacije!«

 

OBJAVE NA SPLETNEM PORTALU SPOL.SI

V 2023 smo imele_i na portalu spol.si enajst objav: v januarju članek Mojce Šorli »Kultura sprenevedanja« in Jake Kluna  »Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila«, v februarju članek Mojce Dobnikar »O Zinnu in civilnodružbenem aktivizmu«, v marcu članek »O menstrualni odsotnosti z dela v mesecu« avtoric Tjaše Franko in Tonje Jerele, novico uredništva »Bodeča neža: finalistke spletnega glasovanja 2022/23« ter informacijo »Bodečo nežo 2022/23 prejme Simona Pajk«. Uredništvo je v marcu objavilo še »Pregled leta 2022«. Aprila smo objavile_i izjavo uredništva na shodu za javno zdravstvo z naslovom »Jemljite nas resno, vse!«, junija informacijo »Pogovor o pisanju in prevajanju feminističnih študij«, oktobra »Pismo podpore ženskam, ki so pokazale nestrinjanje s tihim nasiljem nad ženskami« ter informacijo o projektu »Knjiga in spol«.

 

DRUŽBENA OMREŽJA
Tudi v letu 2023 je društvo s portalom Spol.si okrepilo svojo prisotnost in povečalo število sledilk in sledilcev na Facebooku (prek 2.042), na Instagramu (973) in na omrežju X (prej Twitter) (805). Uredniška ekipa je prek omenjenih profilov vsakotedensko obveščala javnost o temah, ki so povezane s spoli. Najodmevnejša objava tako na Instagramu kot na Facebooku je bil v letu 2023 odziv na reklamni oglas podjetja Tratnjek.

spol.si_tratnjek

UREDNIŠTVO SPLETNEGA PORTALA SPOL.SI VABI K SODELOVANJU NOVE SODELAVKE IN SODELAVCE

Vse_i, ki kritično premišljujete o vprašanjih spola, vabljene_i, da se nam pridružite v uredništvu spol.si kot nove sodelavke_ci.

Prijave s krajšim življenjepisom in pripisom, zakaj se nam želite pridružiti, pošljite na info@spol.si. Prijave zbiramo do 25. 2. 2024. Z izbranimi kandidatkami in kandidati bo opravljen razgovor.

O portalu spol.si
Spletni portal spol.si je samostojen, neodvisen in nestrankarski medij, osredotočen na teme, ki so povezane s spolom. Ažurno in analitično se odziva na neenakosti spolov, pojave seksizma in reprodukcijo stereotipov na različnih družbenih poljih (v politiki, medijih, umetnosti, (pop) kulturi, znanosti itd.). Pri tem si prizadeva pokrivati različna vsebinska področja, od delitve dela v gospodinjstvu prek politične reprezentacije in segregacije na trgu dela do nasilja v zasebni sferi, izkoriščanja v prostituciji, seksizma v medijih, delovanja spolnih vlog itd. Posebno pozornost namenja tematiziranju, analiziranju in problematiziranju vednosti o moških in moškosti ter o ženskah in ženskosti ter drugih spolih. Vprašanja, povezana s spolom, obravnava v okviru aktualnih družbenih, političnih in ekonomskih razmer v Sloveniji in svetu ter v odnosu do starosti, rase, narodnosti, vere, socialnega statusa in spolne usmerjenosti, saj upošteva, da se viri neenakosti prepletajo in dopolnjujejo.

Portal spol.si izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Portal spol.si je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. Izdajatelj portala je vpisan v register prostovoljskih organizacij pri AJPES.

Projekt “Knjiga in spol”

Branje spodbuja razmišljanje, razpravo, pogovor in komunikacijo ter krepi empatijo in razumevanje med ljudmi iz različnih okolij. Ob branju knjig se vživimo v preizkušnje in stiske likov, poistovetimo se z njimi ter začutimo vse izzive in ovire, s katerimi se soočajo. Izpostavljanje različnim zgodbam nam pomaga premagati lastne predsodke in stereotipe ter nas spodbuja h kritičnemu razmišljanju. Branje prispeva k družbi, ki s tem raste in se razvija.

Vloga spola v literaturi je kompleksna in obsega široko paleto tem, pristopov in raziskav. Številne avtorice_ji in bralke_ci uporabljajo literaturo kot sredstvo za raziskovanje lastne spolne identitete, spolne usmerjenosti in spolnega izražanja. Poleg tega se literatura pogosto uporablja za raziskovanje spolnih vlog in stereotipov. Feminizem tudi na tem področju poudarja pomen obravnave vprašanj enakosti spolov ter družbenih norm in problemov, osvetljuje izkušnje žensk in njihov boj za enakost, pa tudi preizprašuje, kako so ženske predstavljene v literaturi, kako se literarna dela oblikujejo glede na spol in kako literatura vpliva na oblikovanje spolnih identitet. Ženske in spolne manjšine so bile vedno, tudi v književnosti, marginalizirane in spregledane. Imele so omejene možnosti za prosto izražanje skozi pisanje, njihova dela pa so bila pogosto zanemarjena ali objavljena pod moškimi psevdonimi. Kljub temu so pomembno prispevale k razvoju svetovne književnosti in še vedno imajo ključno vlogo v literarnem svetu. V zadnjih desetletjih se je njihov prispevek v književnosti okrepil, pri čemer avtorice prejemajo številne nagrade in priznanja, njihova dela pa v literaturo vnašajo edinstvene perspektive in glasove, kar prispeva k raznolikosti in bogastvu družbe na sploh.

V sklopu projekta »Knjiga in spol«, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore in Info ŠKUC, smo se posvetile_i avtoricam in prevajalkam feministične znanstvene in strokovne literature. Na osrednjem dogodku, ki se je odvil 8. junija 2023 v Atriju galerije Škuc, smo gostile_i dr. Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in dr. Ano Makuc. Na pogovoru, ki ga je povezovala Tea Hvala, so nas zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi so se srečevale pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Razpravljale_i smo tudi o tem, kako, če sploh, se soočamo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Vse tri gostje so na dogodku tudi predstavile svoja najnovejša dela: dr. Ana Cergol Paradiž je spregovorila o znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj je govorila o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.

Vabljene_i k ogledu utrinkov, ujetih v okviru projekta »Knjiga in spol« (Foto: Nina Pernat).

Z leve proti desni dr. Ana Makuc, Tea Hvala, dr. Ana Cergol Paradiž in Katja Čičigoj

Z leve proti desni dr. Ana Makuc, Tea Hvala, dr. Ana Cergol Paradiž in Katja Čičigoj

 

Poleg pogovora je na ta dan v Atriju galerije ŠKUC potekala tudi Knjižnica pod krošnjami, v kateri je bila za prebiranje na voljo izbrana feministična znanstvena in strokovna literatura.

Z vami želimo podeliti nekaj knjižnih idej za vaše prihodnje branje.

Ana Cergol Paradiž, Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v
obdobju med obema vojnama, Založba Univerze, Ljubljana, 2022.

Rosi Braidotti, Feminizem/mi za začetnice/ke, Založba /*cf, Ljubljana, 2000.

Shulamith Firestone, Dialektika spola: zagovor feministične revolucije, Založba /*cf, Ljubljana, 2019.

bell hooks, Feminizem je za vsakogar: strastna politika, Sophia, Ljubljana, 2022.

bell hooks, Naša pozicija: razred je pomemben, Sophia, Ljubljana, 2019.

Vlasta Jalušič, Kako smo hodile v feministično gimnazijo, Založba /*cf, Ljubljana, 2002.

Suzana Tratnik, Konec strpnosti: zbrani spisi, ŠKUC, Ljubljana, 2013.

Suzana Tratnik, Lezbični aktivizem po korakih, Založba /*cf, Ljubljana, 2013.

Virginia Woolf, Lastna soba, Založba /*cf, Ljubljana, 1998.

 

Več idej za branje lahko najdete pod zavihkom »Knjižnica«.

 

Zahvala vsem obiskovalkam_cem ter Mestni občini Ljubljana – Oddelku za kulturo za finančno podporo projektu.

MOL_SLO_COLOR

Pismo podpore ženskam, ki so pokazale svoje nestrinjanje s tihim nasiljem nad ženskami

Skupina, ki je na Kongresnem trgu postavila plakat in zastavice v času, ko je tam potekal dogodek ob sprejemu brucev, je imela jasen namen: obtožiti ženske, ki so ali bodo zahtevale prekinitev nosečnosti, da so morilke. Transparente z gesli, da je splav uboj, obešenimi pred klinikami in na drugih javnih mestih, razumemo kot nedopustno nadlegovanje. Gre za ustrahovanje in žaljenje, ki je že samo po sebi dejanje podreditve. Gre za ustvarjanje ozračja, ki lahko vodi v omejevanje reproduktivnih pravic.

Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je ustavno zagotovljena. Vsako nasprotovanje tej pravici je in bo naletelo na odzive, ki tako kot dejanje tistih, ki so na Kongresnem trgu snemale zastavice, izražajo prepričanje, da odločitve o njihovih telesih pripadajo njim in ne ozkim interesnim skupinam.  

Smo nedvoumno na strani žensk, ki jim zaradi njihove pogumne drže grozijo z nasiljem, jih spletno nadlegujejo in podlo žalijo. Podpiramo jih in skupaj bomo branile težko pridobljene pravice. Ne bomo dovolile, da tako kot na Hrvaškem ugovor vesti zdravstvenega osebja prepreči dostopnost varnega splava. Ne bomo dovolile, da bi morale tako kot na Poljskem ženske medikamentozne prekinitve nosečnosti opravljati doma, brez ustrezne zdravstvene podpore, se za velik strošek odpravljati na posege v tujino ali da bi umirale v bolnišnicah, ker zdravniki čakajo, da najprej odmre močno poškodovan plod, in šele nato pomislijo na pomoč ženski. 

Zaradi vsega tega se ne moremo strinjati s trditvijo predsednice, da so ženske na Kongresnem trgu nasprotnikom pravice do umetne prekinitve nosečnosti kršile svobodo izražanja. Ne moremo sprejeti, da svoboda govora vključuje tudi sovražna sporočila in da se v njenem imenu izvaja napad na temeljne ustavne svoboščine. Tako kot zažiganje mavričnih zastav napada pravice LGBTQIA+ skupnosti, postavljanje zastavic in obešanje transparentov, ki ženske označujejo za morilke, napada pravice žensk. 

Odziv žensk, ki vse niti niso aktivistke, a so se vseeno uprle napadu na ženske pravice, je zato povsem upravičen.

 

Podpisani:

Programski odbor Inštituta 8. marec  (Nika Kovač, Petra Meterc, Tanja Matijašević, Tija Jakič, Marja Kodre, Alenka Kreč Bricelj, Ana Dujmović, Dagmar Nared, Jaka Klun, Kristina Krajnc, Maja Koražija, Mojca Lukan, Tina Tomšič, Zarja Muršič, Zlatko Djogić, Gregor Volk) 

Ana Reberc 

Tiva Vlaj

Mitja Blažič 

Feministična rezistenca

Tea Hvala

Linn J. Koletnik

Iztok Šori 

Metka Mencin 

Mojca Dobnikar

Vesna Leskošek

Suzana Tratnik

Ana Čigon

Vesna Bukovec

Barbara Rajgelj 

Ekipa Pritličje

Ana Marija Sobočan 

Maja Plaz

Delovni odbor za feminizem Študentskega društva Iskra

Društvo za nenasilno komunikacijo

Jovana Mihajlović Trbovc

Milica Antić Gaber 

Veronika Tašner 

Urška Jež

Zorica Petrović

Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi

Suzana Oroz

Uredništvo spol.si

Martin Gramc

Mojca Pajnik

Katja Sešek

Irena Rimc Voglar

Danijela Zajc

Ana Grobler

kolektiv Rdeče zore

Kulturno umetniško društvo Mreža

Alenka Švab

Taja Premk

Tim Prezelj

Iza Thaler

Lidija Sinkovič

Nina Kodrič

Nina Hudej

Monika Weiss

Ustanova

Andreja Vezovnik

Lea Aymard

Katarina Majerhold

Aleša Zimic

Gabi Simetinger

Nina Perger

Neja Blaj Hribar

Leja Markelj

predsedstvo Slovenskega seksološkega društva

Urška Henigman

Mirovni inštitut

ŽPZ Kombinat

Slovensko sociološko društvo

Gabrijela Simetinger

Feministični pevski zbor Z’borke

Ana Cergol Paradiž

Jasna Podreka

Društvo SOS telefon

Erika Schauer

Viki Kern

Jaka Sotlar 

Jovana Mihajlović Trbovc

Pogovor o pisanju in prevajanju feminističnih študij

knjiga_in_spol
V pogovoru z avtoricami in prevajalkami feministične znanstvene in strokovne literature nas bodo zanimali njihovi vzgibi za tovrstno delo ter težave in radosti, s katerimi so se srečevale pri pisanju ali prevajanju feminističnih študij. Gostje bodo razpravljale tudi o tem, kako, če sploh, se soočajo s spolno neenakostjo v svojem poklicu. Dr. Ana Cergol Paradiž bo spregovorila o svoji novi znanstveni monografiji Bela kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (2022), Katja Čičigoj o prevajanju Dialektike spola – zagovora feministične revolucije (2019) ameriške avtorice Shulamith Firestone, dr. Ana Makuc pa o prevajanju dela Feminizem je za vsakogar: strastna politika (2022) ameriške avtorice bell hooks.
Pogovor z Ano Cergol Paradiž, Katjo Čičigoj in Ano Makuc bo povezovala Tea Hvala.
Vabljene_i v četrtek, 8. junija 2023, ob 19. uri v atrij Galerije Škuc v Ljubljani.
_______________________________________________________________________________________________
V okviru dogodka lahko na vrtu Galerije Škuc med 15. in 19. uro obiščete Knjižnico pod krošnjami, v kateri bo za prebiranje na voljo izbrana feministična znanstvena in strokovna literatura.
_______________________________________________________________________________________________
Biografije
Ana Cergol Paradiž je docentka na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani. Sodelovala je v različnih raziskovalnih projektih, med drugim v ERC projektu EIRENE: Post-war transitions in gendered perspective: the case of North-Eastern (vodja prof. dr. Marta Verginella). Trenutno vodi projekt Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju, ki ga financira ARRS. Pridobila je tudi podoktorsko štipendijo Marie Curie za projekt z naslovom RETROCHILD, ki ga bo izvajala na Univerzi v Köbenhavnu. Je avtorica več znanstvenih člankov in dveh monografij (Evgenika na Slovenskem, Bela Kuga: ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama).
Katja Čičigoj je asistentka na Inštitutu za filozofijo Univerze v Celovcu, kjer raziskuje in predava. Na Univerzi v Paderbornu končuje doktorsko disertacijo iz feministične filozofije. Souredila je tematski številki revije Dialogi »Zakaj feminizem danes?« (2017) ter »Spol in nasilje« (2019). Leta 2014 je soustanovila in do leta 2021 tudi sovodila feministični bralni krožek Delfinke (pod okriljem KUD Anarhiv). Poleg več člankov o feminizmu in kritični teoriji je prevedla tudi knjigo Shulamith Firestone Dialektika spola – zagovor feministične revolucije (Založba *cf., 2019) in zanjo napisala spremno študijo, trenutno pa s sodelavko pripravlja znanstveno izdajo navedenega dela v angleščini. Je tudi urednica prihajajoče posebne izdaje revije Feminist Encounters o feminističnih tehno-imaginarijih ter zbornika o Shulamith Firestone in feminističnih reprodukcijskih utopijah, ki bo izšel prihodnje leto pri Založbi *cf.
Ana Makuc je diplomirana komparativistka in anglistka ter doktorica ženskih študij in študij spolov Univerze v Lancastru (Velika Britanija). Med letoma 2014 in 2019 je soustvarjala Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. Med letoma 2016 in 2020 je bila samozaposlena v kulturi kot književnica in prevajalka. Leta 2016 je prejela Veronikino nagrado za pesniško zbirko leta, in sicer za svoj prvenec Ljubica Rolanda Barthesa (2015, Fraktal, KUD Apokalipsa). Njena poezija, prevodi leposlovja in humanistike ter znanstveni članki s področja feministične literarne vede so bili objavljeni v številnih revijah in knjigah. Leta 2022 je pri založbi Sophia izšel njen prevod knjige bell hooks Feminizem je za vsakogar: strastna politika.
Tea Hvala je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture ter magistrirala iz antropologije spolov. Je samozaposlena v kulturi kot kritičarka umetnosti in književnica, posveča pa se tudi uredniškemu delu in prevajalstvu. Objavila je številne eseje, strokovne članke, učna gradiva in zine, v soavtorstvu s Špelo Oberstar pa tudi knjigo za otroke Skrivna bolnišnica (Založba Skrivnost, 2017). Leta 2021 je za Mesto žensk uredila turistični vodnik Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk. Leta 2023 je uredila drugo izdajo eseja Virginie Woolf Lastna soba (Založba *cf.) in priročnik Kako z umetnostjo raziskovati razmerja moči med spoli? (Mesto žensk). Med drugim je prevedla roman Valencia Michelle Tea (Škuc, 2010) in zgodovinsko študijo Silvie Federici Kaliban in čarovnica (Založba Sophia, 2019).
_______________________________________________________________________________________________
Dogodek organizirajo Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa – spletni portal spol.si, KUD Mreža/Rdeče zore, Društvo ŠKUC – Info center Škuc. Projekt “Knjiga in spol” podpira Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
MOL_SLO_COLOR

“Jemljite nas resno, vse!”

IZJAVA UREDNIŠTVA SPOL.SI NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO, 7. 4. 2023 

V Sloveniji smo imeli – namerno uporabljamo preteklik – odličen sistem javnega zdravja in zdravstvenega varstva žensk. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima na primarni ravni dispanzerje za ženske, v okviru katerih si lahko vsaka, starejša od 13 let, izbere specialista oz. sprecialistko ginekologije in porodništva za izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnico. Tako je na papirju.

Realnost je žal drugačna. Ginekološka mreža na primarni ravni ne zadošča za potrebe prebivalstva. V Sloveniji je trenutno brez ginekologa na primarni ravni več kot 230.000 žensk. To je vsaka 5. ženska!  Ker se mreža ne širi, imajo najslabši dostop mlade ženske, ki bi jim morali nameniti še posebno skrb. Delež opredeljenih mladostnic na primarni ginekološki ravni je tako le 23 %. Še več: ta hip pogoje za upokojitev izpolnjuje 49 ginekologov in ginekologinj na primarni ravni, zato lahko brez dostopa ostane še dodatnih 200 tisoč žensk! 

Za zdravje žensk je ginekologija na primarni ravni izredno pomembna. Ženskam pomaga ohranjati zdravje med reproduktivnim obdobjem in kasneje, svetuje o zdravem spolnem življenju, nadzira varno uporabo kontracepcije in vse to so razlogi za slavne statistike Slovenije: v Evropi smo v samem vrhu z najmanj najstniških nosečnosti, po številu splavov smo nižje od evropskega povprečja in imamo najnižjo smrtnost novorojenih v EU

Redni pregledi preprečujejo tudi prenašanje spolno prenosljivih bolezni in razvoj rakavih obolenj ter omogočajo hitrejše diagnosticiranje nekaterih bolezni, kot so endometrioza itd. Posledice tega, da toliko žensk nima dostopa do redne ginekološke obravnave, so že vidne. Leon Meglič z ginekološke klinike v Ljubljani je nedavno opozoril, da toliko napredovanih karcinomov kot v zadnjem času s kolegi v svoji karieri ne pomnijo!

Poleg dostopnosti pa je potreben tudi posluh in občutljivost na področju enakosti spolov. Pred dnevi sta ženski na Twitterju opozorili na neenako zdravstveno obravnavo žensk v rodni dobi: ena opisuje, da je na dodatne ginekološke preiskave ob neznosnih bolečinah ne napotijo, ker se še ne trudi zanositi. Druga je priznala, da je do dodatnih in za normalno življenje nujnih medicinskih posegov prišla šele, ko se je zlagala, da se neuspešno trudi zanositi. Na ti pričanji se je usul plaz podobnih! 

May be a Twitter screenshot of 1 person and text that says 'GeneralAwesomeness @_MegWhite_ @missmajau86 Replying to @AngielsTheQueen and Vem, kaj je endometrioza in sem že večkrat zaprosila za preiskave, ki pa mi jih ne naredijo, ker "to delamo samo ženskam, ki se trudijo zanositi". 10:13 pm 2 Apr 2023 3,144 Views'

May be a Twitter screenshot of text that says 'enxeny @enxeny Replying to @_ _MegWhite_, @AngielsTheQueen and @missmajau86 Jaz sem svoj miom, pregrado in endometriozo odstranila, ko sem se prijavila V program za neplodnost. Sem morala lagat!!!, da ne morem zanosit, da so me dali na operacijo. Getting mama ready, sam to jim je vazno. 11:00 pm Apr 2023 806 Views'

Društvo Endozavest že vrsto let zbira in opozarja na izkušnje žensk, kako so med ginekološko obravnavo pogosto preslišane ali neupoštevane, dokler se ne trudijo zanositi. K temu pomaga stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, da »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, in dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj naravnega. V luči takih prepričanj lahko razumemo, da Ministrstvo za zdravje v dejstvu, da je vsaka peta ženska v rodni dobi brez dostopa do redne ginekološke obravnave na primarni ravni, ne vidi problema in pravi, da bodo o morebitnih spremembah razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme.

Slovenija je glede na podatke zaenkrat še ena najbolj varnih držav na svetu za žensko zdravje, ima nizko število najstniških nosečnosti in je na dobri poti, da izkorenini raka materničnega vratu. Vse to je zasluga prostega dostopa do ginekološke obravnave v sistemu javnega zdravstvenega varstva. Z zamiranjem primarnega nivoja lahko vse to, kar smo gradili desetletja, zapravimo. In posledice bomo znova v večji meri nosile ženske!

Podpiramo vsa prizadevanje za ohranjanje javnega, vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije dostopnega zdravstvenega varstva! Če je sistem javnega zdravja doslej dajal vse te dobre rezultate in če tiha privatizacija, ki se plazi po Sloveniji, očitno škodi zdravju prebivalk in prebivalcev Slovenije, je odgovor jasen: ohranimo, kar deluje v dobro Slovenije: ohranimo javno zdravstvo! 

Proti privatizaciji zdravstva, proti razslojevanju Slovenije, proti uničevanju javnega!
Jemljite nas resno, vse! Nismo vaše, nismo nore, naša bolečina je resnična! Zahtevamo enako obravnavo in enake pravice za vse maternice!