Kriza ob epidemiji koronavirusa. Priročnik za moške, kako ravnati pod pritiskom

Priročnik za moške, kako ravnati pod pritiskom (PDF)

 

Krovne organizacije za delo s fanti, moškimi in očeti v Švici (www.maenner.ch), Avstriji (www.dmoe-info.at) in Nemčiji (www.bundesforum-maenner.de) so objavile nasvete moškim, kako naj v situaciji epidemije, ko smo vsi pod pritiskom, obvladujejo nasilne impulze. Prevod v slovenski jezik: M. Dobnikar, spol.si.

Kaj moraš vedeti

Soočen si z izzivom. Ne moreš se svobodno gibati. Omejen si. Počutiš se, kot da bi bil ujet.

Popolnoma v redu in normalno je, če:

  • se počutiš nemočnega, negotovega in imaš težave s samonadzorom,
  • se bojiš virusa,
  • se doma počutiš utesnjenega – ali izoliranega in ti je brez socialnih stikov in bližine težko,
  • te skrbi za zdravje, družino ali finančno in poklicno prihodnost.

Ta bremena zmanjšujejo tvojo sposobnost, da bi poskrbel zase ali bil sočuten do drugih. Zaradi stresa težje razumeš svoje okolje in čustva. Iščeš grešnega kozla.

Vendar ni ne razloga ne opravičila, da bi se v svoji stiski znesel nad drugimi. Sam si odgovoren za svoje odzive na preobremenjenost, negotovost ali jezo. Nasilje ni rešitev. Reci nasilju ne.

Kaj lahko narediš proti stresu

Tu je nekaj predlogov za spoprijem s stresom. Začni s priporočilom, ki ti je najbolj blizu.

1. Sprejmi, česar ne moreš spremeniti. Upiranje virusu je nesmiselno in ti samo jemlje energijo. Namesto tega poskušaj smiselno preživljati čas. Gre za novo izkušnjo – novo doživetje.

 

2. Privošči si, kar potrebuješ. Bodi prijazen do sebe in poskrbi, da se boš lahko vsak dan česa veselil.

  • Poslušaj glasbo, preberi knjigo, beleži si svoja razmišljanja.
  • Spominjaj se lepih doživetij v svojem življenju. Uredi album.
  • Preživljaj čas v naravi, dokler je to mogoče.
  • Ukvarjaj se s športom in potroši svojo energijo. To lahko počneš tudi v majhnem prostoru.
  • Pogovarjaj se s prijatelji in kolegi. Povej jim, kako ti gre.
  • Sproščaj se – z meditacijo, vajami dihanja, rituali, molitvijo – z vsem, kar ti dobro dene. Ideje lahko najdeš na spletu, na primer na YouTubeu.
  • Novice in medije spremljaj zavestno in samo v določenem času.

 

3. Oblikuj si rutino. Lažje ti bo, če boš imel strukturiran dan in načrt za preživljanje tedna. Zadaj si različne naloge. Podpiraj sebe in druge.

 

4. Govori o sebi. Zberi pogum in povej svoji partnerki_ju, kako se počutiš in kaj potrebuješ (npr. bližino in nežnost, mir, spolnost).

 

5. Pazi na svoje meje. Ustavi se, ko začutiš, da si pod pritiskom, stisnjen v kot ali živčen. Nič ni narobe, če se včasih odmakneš od drugih.

 

6. Priznaj si, kar se dogaja v tebi. Da bi prevzel nadzor nad svojim doživljanjem, se ga moraš zavedati.

 

7. Naredi si načrt za ravnanje v stiski. Ugotovi, kako se lahko pomiriš, ko imaš občutek, da je vsega preveč.

Nekaj idej:

  • Pojdi ven – v park, na balkon ali vsaj v drugo sobo.
  • Enakomerno dihaj – pet sekund vdiha, pet sekund izdiha. Ponavljaj, dokler se ne umiriš.
  • Gibaj se – če ne moreš ven, delaj sklece, skači, teči po stopnicah gor in dol.
  • Popij kozarec vode ali kaj pojej.
  • Uleži se in zapri oči.

 

8. Bodi pozoren na svarilna znamenja in pravočasno uporabi načrt za ravnanje v stiski. Svarilna znamenja so lahko preklinjanje, žaljivke, drhtenje, potenje, vpitje itd. Vzemi jih resno. Ko se pojavijo, moraš reagirati.

Pomembno: Ko opaziš svarilne znake, takoj povej partnerju_ki, da potrebuješ nekaj časa zase.
 

9. Dovoli si poiskati podporo. Pokliči na telefonske številke, kjer ti lahko svetujejo. Naredi ta korak.

Društvo za nenasilno komunikacijo: https://www.drustvo-dnk.si/zelite-izvedeti-vec/novice/202-obvestilo-2.html

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja v času epidemije koronavirusa na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore (objava NIJZ): https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne
 

10. Svoje stiske in bolečine vzemi resno. Poišči si podporo, ki jo potrebuješ, če sam doživljaš psihološko ali telesno nasilje.

In na koncu: Alkohol in droge pomenijo tveganje. Uživaj jih kvečjemu zmerno. V nasprotnem primeru izgubljaš svojo moč in sposobnost samonadzora.

Bodečo nežo 2019-2020 prejme Bojan Emeršič

Začnimo pri koncu: Na zaključnem dogodku podelitve nečastne nagrade bodeča neža, ki je bila letos prvič združena s podelitvijo nagrade WoW za feministične heroine, je v torek, 3. marca 2020, na Novi pošti v Ljubljani občinstvo z nesporno večino za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2019–2020 izglasovalo izjavo Bojana Emeršiča v intervjuju za Delovo prilogo Vikend 24. januarja 2020:

“Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.”

Utemeljitev: Izjava kaže na pomanjkljivo razumevanje tako enakosti med spoloma kot tudi prizadevanj žensk za enake možnosti in napeljuje, da borba za pravice žensk neposredno ogroža doživljanje (moške) spolnosti.

Izjave Bojana Emeršiča iz omenjenega intervjuja je javnost letos največkrat nominirala, v glasovanje pa sta bili dani kar dve njegovi izjavi iz istega vira. Zanimivo – kar dve izjavi, ki sta se uvrstili med prvih pet, vidita problem tega, kar moškim roji ali ne roji po mislih, v ženskah.

 

bodeca-neza-kvadrat
Letošnji izbor nagrad za bodečo nežo je potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih. Med 18. in 29. februarjem 2020 je potekalo spletno glasovanje za seksistično izjavo feminističnega leta od 8. marca 2019 do 8. marca 2020. Glasovalo je 1.217 oseb, ki so ocenjevale 33 izjav. V njih se seksizem izraža na različne načine; meje med stereotipizacijo, seksizmom in sovražnim govorom pa niso povsod jasne, zato omogočajo različne interpretacije. Kljub temu je vsem izjavam skupno to, da izvirajo iz patriarhalnega diskurza in sistemskih neenakosti, ki smo jih vse_i ponotranjile_i. Pri tem ni ključno, ali je seksizem v izjavi nameren in zavesten, pač pa, kakšen položaj in koliko moči ima tista_i, ki izjavo izreka oziroma posreduje v javnost. Izjave, ki utrjujejo predpisane družbene vloge, morebiti res niso enako pomembne kot tiste, ki jih lažje označimo za ultimativen seksizem ali celo za sovražni govor. Kljub temu so te izjave pomemben delček v mozaiku družbe, saj utrjujejo neenake položaje spolov. Vsakodnevno tako krojijo življenja žensk* in LGBTIQ+ oseb ter jim/nam postavljajo zelo otipljive ovire.

Letošnji izbor kaže, da je izjav s takoj prepoznavnim seksizmom oz. ultimativnih seksizmov na prvi pogled manj, a pri tem je pomembno omeniti, da bodeča neža nikakor ne daje celostnega pregleda nad seksističnimi izjavami v naši družbi. Nagrada je platforma, na kateri zainteresirana javnost izpostavi govor, ki ga ima za seksističnega, drugi pa se lahko do izjav opredelijo. Zavedamo se, da obstaja množica takšnih izjav, ki krasijo oglase, interesne medije ipd., ki pa niso priromale do nominacije za bodečo nežo.

Glede na vse navedeno je res videti, da se javnost senzibilizira za vsakdanji seksizem in ga prepoznava tudi v izjavah, ki marsikomu delujejo nedolžno, saj zgolj odražajo realnost. A ravno to je problem – marsikatera na videz nedolžna izjava odraža realnost, v kateri še vedno obstajajo dvojna merila, po katerih naj bi ženske igrale eno predpisano (naravno) vlogo in moški drugo, medtem ko vse, ki ne spadajo v predvideni kalup, preprosto izbriše.

Poglejmo na videz nedolžno izjavo o tem, da imajo matere težave pri urejanju varstva za otroke, ko se po rojstvu otroka vračajo v službo. Da, politika vpisov otrok v vrtce je takšna, da se morajo starši znajti in za otroke, rojene v spomladanskem času, do jeseni najti varstvo drugje. A namenoma smo opozorile_i, da je to težava staršev in ne zgolj mater. Ponavljanje, da je skrb za otroke skrb mam, namreč vodi v to, da v praksi ta dopust izkoristi komaj kaj očetov – kljub zakonodaji, ki po 3-mesečnem porodniškem dopustu omogoča delitev 9-mesečnega dopusta za nego otroka med oba starša. Očetje se za to možnost ne odločajo, ker zanjo ne vedo, ker ni spodbud v okolju, ker ni vzorov, ki bi to počeli, ker se ne čutijo kompetentni, kot o tem poročajo mediji. 12 mesecev so tako doma skoraj izključno mame. Seksistični diskurz skupaj s sistemskim seksizmom (kot je dohodkovna neenakost) ustvarja okolje, v katerem progresivna politika nima možnosti za uspeh.

Poglejmo še dve nominirani izjavi, s katerima avtorja domnevno hvalita ženske:

»Ni karikatura ženske, ni nežna, ne poziva k dialogu, ampak zahteva ukrepanje. To so ženske, ki jih imam rad.«

»Je zrel, ambiciozen, domiseln album, ki komercialnim raperskim striptizetam in kurbam, ki mahajo z oprsjem in ritjo, kaže tisto pomembnejšo rapersko stran, slonečo na vitalnih, lucidnih besedilih ter dobrem toku besed.«

Izjavi sta kompliment ženskama na podlagi tega, ker nista podobni drugim ženskam. Kaj s tem pravzaprav povesta? Samo nekaterim tipom žensk je priznana veljava? Kako poznano! Kot nalašč je po medmrežju ravno v času glasovanja zaokrožil video, ki, sicer karikirano, govori ravno o teh nemogočih, dvoličnih zahtevah, ki jih družba postavlja ženskam: Bodi dama! Preprost način, kako prepoznamo seksizem, tudi če smo v dvomih, je: Ali bi tudi o moških poročali oz. govorili na način, kot govorijo o ženskah? Bi filozof tudi za (mladoletnega) družbenega aktivista ugotavljal, da ni tak kot drugi moški in so mu taki moški všeč? Bi mogoče rekel, da so mu všeč takšni ljudje? Bi tudi kritik o glasbeniku ugotavljal, da je boljši od drugih, ki samo kažejo svoje sixpacke in bicepse?

Ali je v letošnjem izboru izjav zato manj seksizma ali celo ultimativnega seksizma? Ne, ni. Morda se tako zdi na prvi pogled, toda to, da bi lahko bilo slabše, je porazno nizek kriterij, s katerim bi lahko »omilili« pogled na našo družbo. Ne! Ni dovolj, da izjava navidezno ni radikalna, ker takšen pristop k seksizmu spušča iz lastnih rok dejstvo vsakdanjih mikroagresij, ki lahko zelo hitro postanejo še kako ultimativne in nedvomno sovražne do žensk* in LGBTiQ+ oseb. Gre za otipljive ovire, gre za vprašanje moči.

Stališče javnosti glede tako grozljivih izjav, ki želijo namerno spodbujati sovraštvo, je bolj kot ne jasno iz perspektive bodeče neže. Seksistke_i so provokatorice_ji, seksistke_i ne ponujajo družbeno koristnih sprememb, seksistke_i so populistična posledica slabih politik, ki namesto da bi se osredotočale na skrb za ljudstvo, bremenijo ženske s skrbjo za prijazno družbeno ozračje. Vsako leto se ženske vendarle manj nasmihajo neokusnim vicem in kličejo na odgovornost tudi tiste javne osebe, ki jim nenamenoma »uide« kakšna seksistična.

V nadaljevanju sledi komentar na eno izmed izjav, ki so se uvrstile v prvih pet po spletnem glasovanjuKončnega zmagovalca oz. zmagovalko je, kot rečeno, določila publika na razglasitvi bodeče neže, ki je bila letos podeljena sedmič in hkrati prvič s protiutežjo, nagrado WoW za feministične heroine, ki jo podeljuje Mesto žensk.

Če bi ženske molile pred moškimi, bi lahko moškemu padlo kaj na pamet. Včasih imajo moški čudno domišljijo. (…) Ženske so v džamiji ločene od moških zaradi praktičnih razlogov.

Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji.

Utemeljitev: Izjava je preprosto seksistična in izpostavlja lenobo nosilcev moči pri argumentiranju seksističnih tradicij organizirane religije. Ponavlja prežvečen stereotip, da so ženske zgolj z obstojem v lastnem telesu odgovorne za “zavajanje” moških, ki si “po naravi” ne morejo pomagati.

Ob tej izjavi se nam zdi še pomembno izpostaviti opombo delovne skupine za nagrado bodeča neža. Kljub temu, pa se nam zdi zaskrbljujoč nivo ogorčenja, ki ga je izjava izzvala v javnosti, še posebno ko ga postavimo ob bok ogorčenju nad drugimi primerljivimi in tudi hujšimi  izrekami in zapisi. Slutimo, da za obsodbo ne stoji zgolj ostro zavračanje šovinizma (pobožne želje sic), ampak tudi islamofobija. Čeprav se seksizem in preživeta stališča pojavljajo v vseh organiziranih religijah, se javnost očitno raje konsolidira ob obsodbi predstavnikov manjšinske religijske skupnosti. Čeprav smo vesele_i, da se na seksizem opozarja v vseh skupnostih, ne zaupamo tistim, ki se prelevijo v zaščitnike ženskih pravic zgolj, ko jih krši nekdo, ki priprada manjšinski skupnosti, za pripadnike “svoje” skupine pa vedno najde izgovor. Ne bomo dovolile_i, da bodeča neža postane platforma za širitev sovražnega govora v imenu zaščite “naših” žensk!

Preostale izjave, o katerih smo glasovale_i na podelitvi, lahko preberete tukaj.

Na končni prireditvi so bile podeljene še nagrade WoW Mesta žensk. Nagrade, letos podeljene prvič, so dobile Sabina Zorec, Urška Breznik, skupina No-Border Craft, iniciativa ČIPke in radijska oddaja Sektor Ž. Nagrajenkam čestitamo!

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Bodeča neža: rezultati spletnega glasovanja in vabilo na podelitev

Spletno glasovanje za seksistično izjavo 2019/20 je letos potekalo od 18. 2. 2019 do 29. 3. 2020. Udeležilo se ga je 1.217 ljudi.

Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v torek, 3. 3. 2020, ob 21. uri v Novi pošti, Robbova 15, Ljubljana! Razglasitev bo potekala skupaj s podelitvijo nagrad WoW nagrade za feministične junakinje.

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

bodeca-neza-gasovanje
Rezultati spletnega glasovanja za bodečo nežo

1

“Če bi ženske molile pred moškimi, bi lahko moškemu padlo kaj na pamet. Včasih imajo moški čudno domišljijo. (…) Ženske so v džamiji ločene od moških zaradi praktičnih razlogov.”

Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji

Džamija v Ljubljani postavljena: iz minareta se bo slišalo …, Slovenske novice, 3. februar 2020

Utemeljitev:

Izjava je preprosto seksistična in izpostavlja lenobo nosilcev moči pri argumentiranju seksističnih tradicij organizirane religije. Ponavlja prežvečen stereotip, da so ženske zgolj z obstojem v lastnem telesu odgovorne za “zavajanje” moških, ki si “po naravi” ne morejo pomagati.

2

“Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.”

Bojan Emeršič, igralec

Bojan Emeršič: Mladi se nočejo zaljubiti, Delo, priloga Vikend, 24. januar 2020

Utemeljitev:

Izjava kaže na pomanjkljivo razumevanje tako enakosti med spoloma kot tudi prizadevanj žensk za enake možnosti in napeljuje, da borba za pravice žensk neposredno ogroža doživljanje (moške) spolnosti.

3

“Najdražja razvada? – Ženska.”

Tim Kores, radijski voditelj in pevec

Tim Kores – njegova najdražja razvada je ženska! – Osebno z radijskim voditeljem in pevcem, Večer, priloga Bonbon, 27. marec 2019

Utemeljitev:

Ženske postavlja na nivo komoditete, produkta, stvari. In to stvari, ki je moškemu še v breme.

4

“Z oprsjem je podrla letvico, pa čeprav ni ne vem kako prsata.”

Andrej Stare, športni novinar RTV Slovenije

prenos svetovnega prvenstva v atletiki, RTV Slovenija, 29. september 2019

Utemeljitev:

Ni problem v opisu, da oseba s telesnim delom podre letvico pri skoku ob palici, ampak v nadaljnjem komentarju, ki atletinjo objektivizira, ji posredno pripisuje pomanjkljivost pri športu zaradi njene fizične konsititucije ter jo še seksualizira pri prenosu, ki ga gledalci in gledalke ne spremljajo zaradi velikosti oprsja tekmovalk, ampak zaradi spretnosti, ki jih atleti in atletinje izkazujejo pri športu.

5

“Curling igrajo tako moške kot ženske ekipe, a so ženske pri tem daleč elegantnejše in naravnejše. Gre namreč za to, da igralka v nizki preži potisne kamen proti balinčku, se med drsenjem opira na metlo in gleda, kot bi pod posteljo iskala prah. Kolegici pa pred drsečim kamnom besno pometata, da ogrejeta led in podaljšata ali skrajšata pot kamna. Curling ni za starejše gospe prav zaradi poklekanja in napornega pometanja, niti še ni opaziti ledenih stez ob gostilnah. Namesto piva priporočamo kuhano vino.”

Andrej Krbavčič, novinar Dela

Balinarji se menda ne zadihajo, Delo, 3. april 2019

Utemeljitev:

Novinar pojasnjuje, da vrhunske športnice v curlingu zgolj urijo svoj naravni talent pometanja in brisanja prahu ter kako ob tem dobro izgledati. Moški pa v tem športu tekmujejo zato, da ga izvajajo profesionalno.


unnamed-3

Podelitev anti-nagrade bodeča neža in podelitev nagrad WoW

Letos je anti-nagrada za najbolj seksitično izjavo – bodeča neža, dobila protiutež v nagradi WoW za feministične heroine. Bodeča neža bo zato ponovno pičila slovenske seksiste, nagrade WoW pa nagradile borke za boljši svet! Ta dogodek je marčevski paket dva v enem, ki bo iz zimske hibernacije prebudil še najbolj zaspane feministke_e.

Datum in lokacija:
NOVA POŠTA, v Ljubljani, 3. marca 2020 ob 19.00.

Program:
→ podelitev nagrad bodeča neža za najbolj seksistično izjavo feminstičnega leta 2019/2020.
→ podelitevnagrad WoW
→ No-Border Kitchen pogostitev in žur!

*Bodečo Nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawnsin uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.
– Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si
– Spletno glasovanje za seksitčno izjavo http://bodeca-neza.spol.si/

*WoW nagrade podeljuje Mesto žensk borkam za enakost in pravice žensk, borkam za skupno in skupnost, spregledanim šampionkam prizadevanj za boljši svet.
– Več o nagradah http://bit.ly/WoWnagrade_
– Več o WoW projektu http://bit.ly/WoWprojekt

Projekt Women on Women, znotraj katerega poteka podeljevanje WoW nagrad, sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Creative Europe

 

Spol.si: Pregled leta 2019

Spoštovane_i,
Hvala za pozornost in podporo, ki ste nam jo namenile_i v lanskem letu. Želimo vam srečno in uspešno leto 2020!

Ob tem bi vas rade_i spomnile_i na več zanimivih vsebin lanskega leta iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Mirna Berberović, Neja Blaj Hribar, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Katja Čičigoj, Tjaša Franko, Ana Grobler, Tea Hvala, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko. 

Bodeča neža

V torek, 6. marca 2019, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. V spletnem glasovanju je sodelovalo kar 1.119 ljudi. Bodečo nežo sezone 2018/2019 je prejel Vilijem Ščuka.

bn2

 

Razstava bodeče neže na 9. MFF StopTrik

Oktobra 2019 je v Mariboru potekal 9. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki je temeljil na geslih »Feminizem je futurizem« in »Kontekst je pomemben«. Ob festivalu smo v prostorih Vetrinjskega dvora organizirali razstavo subvertiranih izjav, ki jih je bodeča neža zbrala v preteklih letih.

72455596_3035691026506325_1867273268575076352_o

9. MFF StopTrik festival, Vetrinjski dvor, Maribor

 

Projekt Medijski spol 2018–2019

1clovecek-koncen-1-barven-slo
V letih 2018 in 2019 sta društvo Vita Activa in spol.si izvedla projekt Medijski spol, ki ga je podprla ameriška ambasada v Sloveniji. Marca 2019 smo projekt zaključili s skupnim naborom 10 člankov na temo spola in medijev ter 7 dogodki v Ljubljani, Kamniku, Idriji, Celju in Sežani – z ogledom in pogovorom o filmih The Mask You Live In in Miss Representation ter virtualno galerijo To JE naravno!

 

 

Prispevki projekta Medijski spol na spletnem portalu spol.si:

 

Virtualna galerija To JE naravno!

Virtualna galerija, ki so jo pripravile_i Ana Grobler, Teo Delić, Eva Mlinarič, postavil pa Dejan Paradiž, hyena-1099073_1280izhaja iz dejstva, da je med mnogimi diskriminatornimi izjavami izključevalnega diskurza proti LGBTIQA posameznicam_kom, skupnostim in drugim, ki štrlijo iz okvirov heteronormativnih predstav o identiteti, spolih, spolnih vlogah ali usmerjenosti, ena izjava stalnica: »To ni naravno.« Za nekaj minut pozabimo, da je razmišljati o naravnosti, še posebno v zvezi z ljudmi, naivno, in vzemimo, da pojem naravno predstavlja nečloveški živalski svet. Ta je v resnici precej bolj raznolik, kot nas skušajo prepričati prevladujoče domneve in heteronormativne reprezentacije, saj je kvirovskost povsem običajen del živalskega vedenja. V biologiji je dokumentiranih več kot 1500 vrst, ki kažejo kvirovske vzorce vedenja ali identitete.

Druge objave na spol.si

Na spletnem portalu spol.si smo poleg člankov projekta Medijski spol objavili še: 

 

Sodelovanje s Feminističnim seminarjem (KUD Anarhiv, Trubarjeva hiša literature)

IMG_20191203_200643-1024x768

Feministični seminar, Trubarjeva hiša literature

V letu 2019 smo začeli_e sodelovati s Feminističnim seminarjem, ki ga organizirata Katja Čičigoj in Klara Otorepec v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana. Decembra je odgovorna urednica spol.si Mirna Berberović v Trubarjevi hiši literature predstavila sodobne feministične medije.

V letu 2020 se obeta serija člankov o temah, ki jih obravnavajo avtorice_ji v sklopu Feminističnega seminarja.

Napovednica

V našem koledarju dogodkov na spol.si smo v letu 2019 najavile_i 1.033 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi letošnje leto tako plodno.

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

V letu 2019 so bile na naših družbenih omrežjih najodmevnejše naslednje objave:

Januarja je v Sloveniji in na naših družbenih omrežjih najbolj odmevala razsodba sodišča v Kopru, ki je storilca oprostilo posilstva, češ da je prisilo nad žrtvijo uporabil šele, ko je hotel dokončati svoje dejanje. 

Februarja je imel na naši Facebook strani največ odziva prispevek o nejeveri, da je prestižno nagrado oskar prejel kratki dokumentarni film o menstruaciji After Period: End of Sentence. Na Twitterju je najbolj odmevalo povabilo k spletnemu glasovanju za bodečo nežo. 

Marec je tradicionalno v znamenju bodeče neže. Z naših družbenih omrežji se je najbolj razširila vest o podelitvi nagrade bodeča neža, ki jo je prejel pediater in psihoterapevt Viljem Ščuka za izjavo, v kateri je izenačil posilstvo in spolni odnos. Velikega odziva je bil deležen tudi poziv medijem h korektnemu poročanju o nasilju nad ženskami, ki je nastal kot odgovor na neprimeren naslov nekega članka.

V aprilu je odjeknil CNVOS-ov prispevek s podrobnim odgovorom na netočne trditve Delovega novinarja Karla Lipnika, da so slovenske nevladne organizacije davčne oaze. Velik odziv je imela tudi objava izsledkov raziskave, ki je ugotovila splošen svetovni upad predsodkov med ljudmi. 

Maj, mesec ljubezni, je razveselil z novico, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) transspolnost črtala s seznama bolezni. Dobro je bila sprejeta tudi ikonografika s podatki, kdaj so po svetu ženske dobile volilno pravico.

Junija je najbolj odjeknilo ogorčenje nad izjavo nekdanje predsedniške kandidatke, da je pretepena in hudo poškodovana mariborska sodnica »dobila to, kar si je zaslužila«. Številnega odobravanja je bil deležen komentar Večerovega novinarja, ki je družbeno ozračje ob tem dogodku opisal kot izdih olajšanja, da je bila pretepena ženska, in ne sodnica.

Velik odziv javnosti je julija doživel častni naziv, ki ga je prejela skladateljica Nina Šenk, ko je postala edina skladateljica in edina ženska izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz sveta se je po naših družbenoomrežnih kanalih razširila vest, da je neki ameriški sodnik predlagal tožilstvu, naj 16-letno žrtev posilstva in njene starše pouči o tem, kako bi obtožnica lahko uničila storilčevo življenje, saj je iz dobre družine in obiskuje odlično šolo. 

Avgusta je bila veliko odobravanja doživela novica, da je premierka Romunije Viorica Dancila razrešila ministrico za izobraževanje Ecaterino Andronescu zaradi njene izjave ob umoru najstnice, češ da bi morala vsaka ženska vedeti, da ne sme prisesti k neznanemu moškemu. Prav tako je s spletnega portala spol.si preko naših spletnih kanalov dobro odjeknil članek Maje Peharc o splavu.

Na začetku novega šolskega leta, v septembru, je bila na naših družbenih kanalih največjega odziva deležna preko Instagrama deljena fotografija spominskega obeležja na pročelju stavbe, kjer domuje Javna agencija za knjigo, leta 1943 pa so se tam začele ženske demonstracije proti okupatorju. Na Twiterju je največ nejevere doživel komentar ob novem nagrajencu Vilenice, da je doslej to nagrado prejelo zgolj 7 prejemnic.

Oktobra je imel največji doseg z nominacijo za bodečo nežo opremljeni komentar Dela, da je visok delež zaposlenih Slovenk problem, češ, kdo bo skrbel za ostarele. Na Twiterju je imela največ odziva delitev tvitov, ki na splav gledajo s perspektive odgovornosti moških.

Novembra je bolj kot gibanje movember zaznamovala roza torbica za psa, zaradi katere je skupina fantov pretepla Beograjčana, ki jo je držal v roki.

Leto 2019 se je decembra žal zaključilo z novo absurdno vestjo iz ameriških logov. V Ohiu so namreč predlagali zakon, po katerem bi zdravniku_ici, če ženski ob reševanju življenja zaradi zunajmaternični nosečnosti odstranjenega tkiva ne bi vstavil v maternico, grozila obsodba za umor. Na Twiterju pa smo sledilke in sledilce razveselili s člankom, ki je razkril, da je bil prvi britanski kirurg, ki je uspešno opravil carski rez – kirurginja.

 

Odbor za ženske Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Odbor za ženske pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije deluje po zgledu tovrstnih odborov sorodnih društev. Zavzemajo se za promocijo študija matematike, fizike in astronomije med dekleti in ženskami. Ker na teh področjih še vedno prevladujejo moški, je njihov cilj namen spodbuditi ženske k aktivnim karieram. Delež študentk se je v zadnjih desetletjih sicer povečal, a po drugi strani je rednih profesoric komaj za vzorec, prav tako ženskih vodij programskih skupin in nosilk projektov. Vse to priča o obstoju tako imenovanega steklenega stropa, ki preprečuje ženskam, da bi se povzpele na najvišja mesta v znanstveni in akademski hierarhiji. Zavzemajo se tudi za ohranjanje zgodovinskega spomina na dosežke znanstvenic, za enake možnosti in enako obravnavo obeh spolov tako pri študiju kot tudi na karierni poti in pri pridobivanju raziskovalnih sredstev, za družinam prijazne znanstvene kariere ter za transparentnost postopkov zaposlovanja v akademskem svetu in razdeljevanja raziskovalnih sredstev. 

 

Spletna stran.

DOFEM Iskra

iskra

DOFEM Iskra je Delovni odbor za feminizem Študentske organizacije Iskra. V letih 2016-2019 so organizirale proteste za 8. marec na Kongresnem trgu v Ljubljani z več javnimi zahtevami in manifestom. Pridružujejo se javnim pobudam, akcijam in protestom, npr. proti nasilju nad ženskami, proti seksizmu v izobraževanju, za reproduktivne pravice, delavske pravice žensk idr., ter sodelujejo z drugimi sorodnimi organizacijami.

 

 

Spletna stran. Facebook.

Sestrovščina ponosnega delfina

Sestrovscinaponosnegadelfina“Sestrovščina ponosnega delfina” je v osnovi bralni krožek feminističnih besedili, obenem pa je tudi sestrovščina: tj. pajdaška skupnost ljudi, ki jih povezuje prepoznavanje skupnih problemov v družbi. Vzniknila je iz potrebe po naslavljanju problematike spolov in seksualnosti ter na to vezanih razmerij moči in oblik diskriminacije v sodobni družbi s pomočjo klasičnih in sodobnih tekstov feministične teorije, a ne na način akademske obravnave.  Medtem ko se je s feminističnimi vsebinami pri nas moč srečati tekom študija humanistike in družboslovja, ali prek drugih avtonomih platform, pa se tam z besedili srečujejo bodisi na način predavanj in seminarjev, ki besedila motrijo iz zgodovinske, filozofske ali politične perspektive, bodisi iz vidika konkretne družbene uporabnosti in poltičnega aktivizma. Medtem ko nas zanimata oba vidika, pa želimo s sestrovščino vzpostaviti tudi prostor, čas, situacije in skupino ljudi, ki lahko k osnovnim problemom obravnavanih besedil vstopajo nenazadnje tudi skozi to, kar take in drugačne (tudi feministične) boje motivira: osebne izkušnje. Izhajamo iz zavedanja, da feminizem ni le vsebinska (politična) orietacija (iz)branih besedil, temveč tudi način branja. Krožek stremi k ustvarjanju sprejemajoče in sproščene atmosfere, ki bi omogočala udeleženkam in udeležencem merjenje besedil z lastnimi izkušnjami in potrebami in ne zgolj s pravili logične argumentacije ali filozofskim instrumentarijem. Prizadevamo si torej za razvijanje dejansko utelesene in umeščene vednosti, ki se ne boji soočiti z osebnimi izvori političnega. Namen krožka je obenem preseči udomačene oblike (reprezentacijskega) feminizma in post-feminizma  z afirmacijo relevantnosti (radikalnega) feminističnega prevpraševanja hierarhičnih struktur in oblastnih razmerij za vsako posameznico/-ka in za družbo širše, tudi onkraj vprašanj spola in seksualnosti.

FacebookSpletna stran.

 

No-border craft

No-border-craftNo-border craft je samoorganizirana skupina prosilk za azil, migrantk s statusom begunke in aktivistk, ki »skupnostno kvačkajo in se družijo brez meja«. Njihova kvačkarska srečanja so se začela znotraj Skupine za vključevanje migrantk* v skupnost v sodelovanju z neformalno rokodelsko skupino KvaKvačkaš. Bistveni cilj skupine je gradnja socialne mreže med lokalnimi prebivalkami in migrantkami ter prizadevanje za krepitev moči in uveljavljanje znanj, izkušenj in poguma migrantskih žensk. Aktivno iščejo možnosti alternativne ekonomije in afirmacije znanj migrantk, zato so se odločile, da svoje izdelke ponudijo v zameno za prostovoljne prispevke ob različnih priložnostih. Avtorice izdelkov in delavnic so prosilke za azil iz azilnih domov Vič in Logatec, migrantke, ki živijo v Ljubljani, in aktivistke. 

Facebook

 

Mednarodni kvirovski in feministični festival Rdeče zore

RdeceZore20letRdeče zore so feministični in kvirovski kolektiv, ki večinoma organizirana različna skupnostna druženja in akcije. Osrednji in najbolj odmeven je istoimenski mednarodni festival, k ije ime prevzel po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena topla pisatelja Kurta Klaeberja. Pobudnice festivala so leta 2000 delovale an Metelkovi v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri, sedaj pa festival poteka pod okriljem KUD-a Mreža. Festival se vsako leto dogodi okrog 8. marca in sledi načelu DIY (naredi sam_a), skuša pa razpreti javni prostor za druženje in izražanje žensk* na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Večinoma se festival odvija na območju AKC Metelkove in Avtonomne Tovarne Rog v Ljubljani, občasno tudi v mladinskih centrih in ostalih prostorih v drugih mestih.

Povezava na spletno stran

Afkors (Anarhistično-kvirovsko-feministični prostor Rog)

AfkorsLjubljani in širši okolici, ki se nahaja v 3. nadstropju osrednje stavbe Avtonomne Tovarne Rog. Od julija 2016 do januarja 2018 so ga gradile feministke iz istoimenskega kolektiva (Afkors) in ga od takrat naprej upravljajo do dandanes. 

Avtonomne feministke ves čas proizvajajo hrup v Rogu, na ulicah in v drugih avtonomnih prostorih ter tkejo mednarodne mreže upora. Njihova praksa je povezovanje, sodelovanje, eksperimentiranej, graditev avtonomije in skupinsko hrupno jecljanje. Ker jih združuje afinineta, ne identiteta, nimajo ne imena ne kontakta. Za morebitno sodelovanje jih poiščite v Rogu!

 

Povezava na spletno stran

Komentar delovne ekipe bodeče neže (Rdeče zore in spol.si) na odprto pismo podpornikov dr. Ščuke iz Dnevnika z dne 14. 3. 2019

V spletnem glasovanju bodeče neže je letos od 26. 2. do vključno 4. 3. 2019 sodelovalo 1.119 ljudi, ki so med 28 izjavami v finale uvrstile_i izjavo pediatra in psihoterapevta Viljema Ščuke, izjavo imitatorja in radijskega novinarja Jureta Mastnaka, izjavo novinarja Jaka Lopatiča, izjavo prevajalca in pisatelja Branka Gradišnika ter izjavo pisateljice in publicistke Milene Miklavčič. Na samem dogodku razglasitve je publika z 69 glasovi (od skupno 91) izglasovala izjavo Viljema Ščuke: »Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …« Več na: https://spol.si/blog/2019/03/16/bodeco-nezo-20182019-prejme-viljem-scuka/. 

Dr. Viljem Ščuka se na javno pismo (julij 2018) Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi zoper njegove izjave za Svet 24.si ni odzval. Prav tako ni komentiral spletne objave Slovenske krovne zveze za psihoterapijo – SKZP, ki se je ravno tako distancirala od njegove izjave in jo označila za »strokovno in etično nesprejemljivo«. Po razglasitvi bodeče neže, 6. marca 2019, pa je za oddajo 24ur na POP TV povedal, da njegova izjava »ni bila vzeta iz konteksta ali napačno razumljena. Tako je njegovo mnenje«.

Trinajst podpisnikov odprtega pisma, ki smo ga lahko le delno prebrale_i v objavi Dnevnika 14. marca, pravi, da je podarjena bodeča neža javni napad na »strokovnjaka, ki si zaradi svojega vseživljenjskega humanega in strokovnega delovanja zasluži globoko spoštovanje« in je »posledica nepoznavanja dela Vilija Ščuke«. 

Me_i na tej točki odgovarjamo, da namen podeljevanja bodeče neže ni diskreditacija oseb in njihovega preteklega (strokovnega) dela, marveč gre za neposreden odziv izključno na sporne izjave, ki izražajo seksizem. Naš namen je opozarjati na seksizme v javnem diskurzu, jih problematizirati in nasprotovati normalizaciji tovrstnega seksističnega diskurza, spodbujati kritično ozaveščenost in aktivno participirati pri prepoznavanju seksizma oziroma seksizmov. Javne osebe imajo privilegij in družbeno moč, da soustvarjajo javno mnenje, od strokovnjakov (v prosveti, zdravstvu, pravu …) pa pričakujemo strokovnost, etičnost in odgovornost. V to kategorijo spada tudi dr. Ščuka, za katerega bi si želele_i, da bi pri obravnavi spolnega nasilja (mladostnikov_ic) uporabljal strokovnost in senzibiliziran pristop, ne pa prelagal krivdo spolnega nasilja na (mladoletne) žrtve in jih tako sekundarno viktimiziral.

V zadnjih mesecih prihajajo na plan afere v zvezi s spolnim nasiljem (afera na OŠ Prule, razsodba koprskega sodišča, kjer spolni napadalec ni bil spoznan za krivega posilstva zoper spečo žrtev, otipavanje mladoletnice s strani družinskega zdravnika, spolni napad mariborskega zobozdravnika na pacientki itd.), napovedana je tudi sprememba kazenskega zakonika na področju spolnega nasilja iz »modela prisile« v »model soglasja« (tj. »da je da in ne je ne«). Žrtvam spolnega nasilja, ki so največkrat ženske, je v prvi vrsti treba verjeti, hkrati pa morajo biti v nadaljnjih pravnih postopkih obdane s profesionalnim kadrom. Pogosto so namreč žrtve predsodkov (ali so se dovolj jasno upirale, kako so bile oblečene, ali so bile pod vplivom psihoaktivnih substanc ipd.). Spolna ravnanja, ki se zgodijo brez soglasja, je treba inkriminirati, v družbi pa se je treba znebiti starih patriarhalnih vzorcev in prepričanj, da mora biti ženska v heteroseksualnem odnosu podrejena moškemu, ter reflektirati in omejiti medijsko pojavnost »strokovnjakov«, ki idealizirajo patriarhalna razmerja ter posledično opravičujejo in legitimirajo konservativna prepričanja in dejanja tistih, ki ne le verjamejo, ampak se tudi vedejo problematično in celo nasilno. Če želimo živeti v odprti družbi strpnih in odgovornih posameznic_kov, je tu nadvse pomembna vzgoja in socializacija otrok. Če je bil namen Ščukovega projekta »Brez megle v glavi« to, da otroci postanejo razmišljujoče osebnosti, ki bodo kritični do družbe in tudi do sebe, je eden od pomembnih naukov tudi ta, da moramo skrbeti za dobrobit otrok in da je za spolno nasilje odgovoren_na povzročitelj_ica in ne žrtev. 

Bodečo nežo 2018/2019 prejme Viljem Ščuka

V torek, 6. marca 2019, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Obiskovalke_ci so seksistično izjavo leta izbirale_i med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje.

V spletnem glasovanju je letos sodelovalo 1.119 ljudi, ki so v finale uvrstili tudi Jureta Mastnaka, novinarja Jaka Lopatiča, prevajalca in pisatelja Branka Gradišnika ter pisateljico in publicistko Mileno Miklavčič.

Več o izjavah: https://spol.si/blog/2019/03/06/2469/.

Bodeča neža sezone 2018/2019 je z 69 glasovi (od skupno 91) pripadla Viljemu Ščuki, pediatru in psihoterapevtu, za izjavo:

»Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …«,

podano v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si dne 29. 6. 2018.

Utemeljitev: Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve.

Odziv Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi, ki so se na izjavo odzvali z javnim pismom (11. 7. 2018), iz katerega navajamo: »Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.«

Izjavo Ščuke, ki sam izjave ne zanika, je zavrnila tudi Slovenska krovna zveza za psihoterapijo – SKZP, ki je dne 25. 7. 2018 na svojem FB profilu zapisala: »Ta izjava, ki je g. Ščuka ni demantiral, je za nas strokovno in etično nesprejemljiva, zato jo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo zavračamo. Strinjamo se s skupnim odzivom Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga v celoti podpiramo.« (Tomaž Flajs, predsednik SKZP)

Vabilo na raglasitev bodeče neže

Spletno glasovanje je za seksistično izjavo leta je potekalo med 26. 2. 2019 in 4. 3. 2019. Udeležilo se ga je 1.191 ljudi. Spodaj je seznam petih izjav, ki jih je javnost označila za najbolj seksistične, skupaj z utemeljitvami. Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v SC Rog na Trubarjevi 72 v Ljubljani, v sredo 6. 3. 2019 ob 21. uri v ovkiru 20. festival rdeče zore. Vljudno vabljene_i na razglasitev!

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

1.

Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh….

Viljem Ščuka, pediater in psihoterapevt v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si (29. 6. 2018)

Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve. 

Utemeljitev Iz pisma DNK: Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.

2.

Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.

Jure Mastnak, imitator in radijski novinar na Twitterju (izvorna izjava izbrisana); Demokracija:  Poglejte grožnjo Jureta Mastnaka iz RTV Slovenija Normi Korošec na Twitterju: »Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.« (2. 3. 2018)

Utemeljitev: Izjava izraža nasilen seksizem, v katerem je političarka Norma Korošec zgolj predmet najbolj grobega ponižanja ženske s strani moških. Gre za eskpliciten namig na agresivno posilstvo, povezano z obljubo bolečine (“brutalno”) in hkrati za izražanje superiornega odnosa moških do ženske spolnosti kot področja kaznovanja in prevlade (“jst bi njo”). Poleg tega politične ali ideološke polemike in nestrinjanja ne morejo biti izgovor za poniževanje žensk, grožnje z nasiljem in posilstvom. Hkrati je izjava implicitna grožnja vsem ženskam, ki želijo nastopati v javnosti, saj če jo sprejmemo kot šalo, je lahko naslednji dan tarča “šale” tudi druga ženska.

3.

Ali sem prav slišala, da imate bolj v čislih nas ženske?

Itak. Na osnovni zdravstveni ravni pa še sploh. Tu se izraža skrb za drugega, in ženske so ne glede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke, kot bitja voljna pomagati in skrbeti. Moškim je mar za ideje in orožje, ženskam za čustva in ljudi. Mlajša hči Ana študira socialno delo – ko se je vpisovala, sem videl v vrsti sto deklet in enega samega fanta (zato pa se reče »blažen med ženami«). Gre za materialno nehvaležen in delovno obremenjujoč poklic – zato gredo vanj ženske. Na specialistični ravni imam pa kar rad tudi zdravnike, kajti ta raven zahteva tudi nekaj shizoidne racionalnosti, pa četudi brezosebne, in pod kirurškim nožem, recimo, je morda boljše, če ga drži odločna moška roka.

Branko Gradišnik, pisatelj, kolumnist in prevajalec v članku »Ženske so neglede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke in skrbnice«, OnaPlus (7. 2. 2019)

Utemeljitev: Gre za nizanje spolnih stereotipov, na podlagi katerih avtor izjave vzpostavlja vrednostne sodbe o značilnostih posameznega spola. Skratka, ponavlja delitev na prirojeno žensko in moško naravo, kot da ne bi bile_i vse_i vzgojene_i v družbi, pri čemer naj bi bila za ženske rezervirana družbeno manj ugledna in slabše plačana dela. Stara, poznana šovinistična klasika.

4.

– Večkrat sem se pogovarjal s trenerji ženskih smučarskih skakalk in so mi dejali, da je šest deklet težko nadzirati, ker ima vsaka svoje potrebe. Kako je v košarki, kjer jih imate vsaj dvakrat več?

– Morda uporabljajo ženske čare, da bi vas poskušale oviti okoli prsta?

– Ali kaj vpliva menstrualno obdobje, ki ga imajo dekleta?

– Ali morate kaj paziti, da ne pohvalite kakšno preveč, ker se lahko pri kateri vklopi zavist?

– Ali mlada dekleta veliko govorijo o Luki Dončiću?

Jaka Lopatič, novinar spletnega portala Siol v članku »Žensko košarko povzdignil in ji postavil trdne temelje«, Siol (15. 12. 2018)

Utemeljitev: Celotna naravnanost zastavljenih vprašanj v intervjuju, ki jih je navedeni novinar postavljal trenerju ženske košarkarske reprezentance Damirju Grgiću, je prežeta s seksizmom. Šolski primer šovinističnega podcenjevanja ženske košarke in žensk v športu nasploh.

5.

Kaj pa moški danes, kakšne težave imajo? 

Zdi se mi, da so potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske, vsaj pri nas, zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili že iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali. Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo.

Milena Miklavčič, pisateljica in pubicstka (in Helena Kocmur, novinarka Dela) v prispevku »Čez 50 let bo klasični moški izginil«, NeDelo (6. 1. 2019)

Utemeljitev: Ga. Miklavčič predstavi žensko emancipacijo kot grožnjo “naravnemu” redu, kjer je hierarhija med moškim in žensko jasno začrtana in predstavlja neko normalno ravnovesje. Rdečo nit intervjuja predstavlja nostalgija za stereotipnimi spolnimi vlogami in utopično preteklostjo, ko je bil moški “pravi moški” in ženska “prava ženska”. Novinarka jasno črta to rdečo nit z vprašanji, ki že sama napeljujejo na stereotipne zaključke.

 

Pričelo se je glasovanje za bodečo nežo 2018-2019

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujemo bodečo nežo za seksistično izjavo leta.

Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Za bodečo nežo 2018-2019 je nominiranih 28 izjav, ki so jih posameznice_ki prijavile_i preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji.

O tem, katere izjave najbolj očitno pozivajo k diskriminaciji, bo javnost lahko glasovala na spletni strani http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje od 26. 2. do vključno 4. 3. 2019. 

O končni_em zmagovalki_cu bo odločalo občinstvo na razglasitvi bodeče neže 2018-2019 v  SC Rog, v Ljubljani, 6. marca 2019 ob 21.00. Vabljene_i!

***

V iztekajočem se feminističnem letu, ki teče z osmim marcem, so med odgovornimi za širjenje seksizma ponovno prednjačile_i novinarke_ji oz. medijske_i sodelavci_ke, ki bodisi same_i nastopajo kot avtorice_ji seksističnih izjav bodisi le te nekritično širijo skozi izjave svojih intervjuvank_cev. Sicer so v vlogi avtorjev_ic seksističnih izjav izstopali še psihologi in zdravstveni delavci, na seznamu pa sta se znašla popularni glasbenik in celo nekdanja varuhinja človekovih pravic.

Rdečo nit, ki smo jo razbrale_i iz diskurza nominiranih izjava feministične sezone 2018/19, je krojilo predvsem objokovanje nad izgubljenimi patriarhalnimi razmerji, tradicionalnimi spolnimi vlogami in “pravo” moškostjo ter kazanje s prstom na feminizem in ženske “matere in uničevalke moških” kot tiste, ki so zakrivile obstoječe stanje. V skupini bodeče neže upamo, da bo rezultat teh “spoznanj” več vključevanja moških v skrb za otroke in njihovo vzgojo.

Komentar uredništva na Možinov intervju z dr. Andrejem Perkom na SLO 1

V nedeljo, 13.1. 2019, smo bili na nacionalni televiziji priča pogovoru z dr. Andrejem Perkom, ki ga je voditelj oddaje Jože Možina predstavil kot strokovnjaka za področja, na katerih dr. Perko po nobenih kriterijih ne izkazuje strokovnosti. Govor je bil o (tradicionalni) moškosti, pri razlagi katere je bil kot prvotni vir naveden pravnik B. M. Zupančič, spomnimo, lanskoletni dobitnik antinagrade bodeča neža in znan po svojih populističnih in negativno nastrojenih stališčih do feminizma. Slišati je bilo strah vzbujajoče in ponižujoče trditve o»zaroti, s katero hočejo feministke moške izločit iz družbenega življenja«; o »ženskah, ki nimajo enake možnosti moralne presoje kot moški«, pa vseeno dosegajo »feminizacijo poklicev«, zaradi »izključitve fantov v vrtcu in osnovni šoli«, ker so ti »testosteronska bitja«, o tem, da so se »uspešne, samske ženske pripravljene odreči svoji karieri, vsemu, kar imajo zato, da pridobijo (»ta’ pravga«) moškega partnerja«; omenja se še »teorija spolov«, kar je dikcija, značilna za populistična in homofobno nastrojena stališča.

Obenem v tej prosti obravnavi spola in spolnosti v oddaji ni bilo zaslediti kontekstualizacije problematike; ne zgodovinske (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbene (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli) in ne kulturne (androcentričnost, patriarhalnost), ki bi jo bilo mogoče označiti za strokovno. Po drugi strani je Ameriška zveza za psihologijo ugotovila, da je – v pogovoru čislana – tradicionalna moškost, ki v skladu s patriarhalno ideologijo dečkom in moškim onemogoča polno izražanje čustev, škodljiva in v skladu s tem podala strokovne smernice na področju psihološkega dela z dečki in moškimi. O ozki definiciji moškosti govori tudi dokumentarec »The Mask You Live In« (2015), ki ga predvajamo v sklopu projekta Medijski spol. Raziskave kažejo, da so fantje v ZDA v primerjavi z dekleti veliko prej diagnosticirani z vedenjskimi motnjami, večkrat izključeni iz šole, bolj podvrženi kriminalnim dejanjem, zasvojenostim in/ali samomorilnosti, kar stokovnjaki povezujejo ravno s pogojevanjem življenja moških po tradicionalnih merilih moškosti.

Nasploh menimo, da je dobrodošlo na nacionalni televiziji načenjati tovrstne pogovore. A za obravnavo teh tematik je zelo pomembna izbira sogovorcev in sogovork. Ta oddaja je bila žaljiva do moških, žensk, istospolno usmerjenih in tistih, ki svoje spolne identitete ne morejo osmisliti znotraj binarne delitve spolov na moške in ženske. Čas bi bil, da bi televizija povabila več gostov, ki si drznejo biti drugačni in nam lahko ob tem izdajo skrivnost, ki je ostala Perku nedoumljiva: kako se ob tem ne počutijo nič manj možato. 

 

 

Pismo podpore osebam z izkušnjo posilstva, ki doživljajo poniževanje v sodnih postopkih

Posilstvo je eden najhujših posegov v fizično in duševno integriteto človeka in lahko pusti posledice, ki posamenici_ku preprečujejo okrevanje in so lahko vseživljenjske. Doživljajo ga večinoma ženske, vendar so žrtve tudi moški in transspolne osebe. V preteklosti je bila toleranca do posilstev dokaj velika, saj je prevladovalo prepričanje, da ženske nimajo pravice odreči spolnosti moškim, katerih spolni nagon naj bi bil tako močen, da ga ne morejo nadzorovati in obvladovati. Ženske naj bi posilstvo izzivale s svojim vedenjem, oblačenjem, pitjem alkohola, kajenjem ali kako drugače. Menile_li smo, da so takšna, skrajno patriarhalna prepričanja res že stvar preteklosti in da je ob tolikih raziskavah, knjigah in strokovnih izobraževanjih o nasilju (tudi spolnem), ki so danes na voljo, ta vednost že vtkana v profesionalno ravnanje slovenskih institucij, če že ne v našo kulturno in družbeno zavest. Čeprav v vsakdanjem življenju slišimo izkušnje žensk, ki so v postopkih različnih institucij, še sploh sodstva, doživljale poniževanja in sramotenja zaradi preživetega posilstva, predvsem v obliki nesramnih in žaljivih vprašanj in komentarjev na obravnavah, smo ob poročanju o sodbah koprskega višjega in vrhovnega sodišča šokirane_ni. Potrebno je namreč poudariti, da je poročanja o slabem ravnanju v sodnih postopkih danes manj kot v preteklosti ter da se sodna praksa izboljšuje tako v razumevanju posilstva kot v kaznovanju storilcev. Zato so toliko bolj neprijetno presenetile argumentacija koprskega sodišča ob izrečeni sodbi in izjave pravosodnih oblasti, da ne načrtujejo spremembe zakonodaje na tem področju.

Najbolj sporno v sodbi je vztrajanje pri stališču, da sile ni, če ni odpora, in to od samega začetka posilstva. Že desetletja na spornost te interpretacije opozarjajo raziskovalke_ci iz akademske sfere in nevladne organizacije, ki delujejo proti nasilju nad ženskami in otroki. Dejstvo je, da odpor ne more biti indikator za ugotavljanje sile, saj posilstvo pogosto deluje tako, da žrtev ohromi, odpor pa lahko žrtev dodatno ogrozi. V konkretnem primeru je bil ravno odpor uporabljen kot edini način dokazovanja sile, s tem pa je prišlo do strašljive utemeljitve sodbe, ki pravi, da posilstva ni moglo biti, ker se je začelo v času, ko je žrtev spala, in se le zaključilo v času, ko se je prebudila in se začela upirati. Takšna utemeljitev seveda največ pove o sodnikih, ki so jo zapisali. Kaže na njihova prepričanja o posilstvih, na njihovo razumevanje samega dejanja in na njihov odnos do žrtve. Niti predstavljati si ne moremo, kako je bilo žrtvi v tem konkretnem sodnem postopku, kaj so jo spraševali, kako so z njo ravnali glede na to, kakšen odnos imajo do dejanja posilstva.

Sodba, na katero se odzivamo, kaže, da je v slovenskem sodstvu še vedno prisotno prepričanje o tem, da je silo mogoče dokazati le in samo z odporom. Tudi če bi bila le ena sama sodba utemeljena na tem prepričanju, bi bila to ena preveč. Zato je treba nemudoma spremeniti kazensko zakonodajo tako, da takšne utemeljitve ne bodo več možne. Ni več mogoče sprejeti pojasnila, da je zakonodaja ustrezna, le delo nekaterih sodnic in sodnikov neustrezno. Zato pričakujemo oz. zahtevamo naslednje:

  1. da pristojne institucije takoj opravijo strokovni nadzor v konkretni zadevi, ki je predmet javne razprave, in omogočijo žrtvi pravične in strokovno utemeljene postopke;
  2. da pristojne institucije nemudoma izvedejo poglobljeno razpravo o sojenjih v primerih spolnega nasilja, posilstev in drugih podobnih dejanj in prispevajo k spremembi sodne prakse, tako da bosta žrtvam teh kaznivih dejanj omogočena ohranitev osebnega dostojanstva in pravično sojenje;
  3. da začnejo pristojne institucije nemudoma pripravljati spremembe tistih delov kazenske zakonodaje, ki omogočajo sodbe, kot je ta, na katero se odzivamo; da uvedejo paradigmatske spremembe pogleda na posilstvo, in sicer tako, da se bodo kazensko preganjala vsa dejanja, ki ne nastanejo v izrecnem konsenzualnem odnosu – rečeno poenostavljeno, da bo ne pomenil ne.  

Pismu podpore se lahko pridružite na email naslovu institut8.marec@gmail.com. Pismo bo jutri poslano pristojnim institucijam in organom oblasti.

 

Vesna Leskošek , Inštitut 8. marec, Mojca Dobnikar, Nika Kovač, Mesto žensk, Darja Zaviršek , Eva Gračanin, Evan Grm, Tiva Vlaj, Ana Marija Sobočan, Katja Sešek Društvo informacijski center Legebitra, Mateja Vilfan, Mojca Urek , Filip Vurnik, Nika Perger, Nika Šušterič, Roman Kuhar, Vesna Štefanec, Gabrijela Simetinger, Veronika Bajt, Jasna Podreka, Jelka Zorn, Linn J Koletnik, Zavod TransAkcija, Tea Hvala, Suzana Tratnik, Festival Lezbična četrt, Iztok Šori, Mirovni inštitut, Simona Muršec, Društvo Parada ponosa, Metka Mencin Čeplak, Vita Activa (spol.si), Festival Deuje babe, Ana Grobler, Teja Reba

Pregled leta 2018

2017-12-28_145904
  Spoštovane_i,

Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo, ki ste nam jo namenile_i v lanskem letu, ter vam želimo srečno in uspešno leto 2019!

Hkrati bi vas želele_i opozoriti na nekaj zanimivih vsebin lanskega leta iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

 Uredniški odbor spol.si: Neja Blaj Hribar, Mirna Berberović, Tiva Vlaj, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Tjaša Franko, Ana Grobler, Tea Hvala, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Lea Vrečko.

 

Bodečo nežo sezone 2017/2018 je prejel Boštjan M. Zupančič

bn2

 V torek, 7. marca 2018, sta v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža.

 

Demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Demonstracije - Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Trg republike, Ljubljana, 31. 05. 2018.©spol.si

Demonstracije – Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Trg republike, Ljubljana, 31. 05. 2018.©spol.si

V četrtek, 31. maja 2018, smo na Trgu republike demonstrirale_i proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih »drugih«, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tu samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka – če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

 

Govor kolektiva spol.si na demonstracijah Brez strahu. Proti politiki sovraštva: https://spol.si/blog/2018/06/01/govor-spol-si/

 

Projekt Medijski spol

1clovecek-koncen-1-barven-slo

Društvo Vita Activa in spol.si sta v letu 2018 začela izvajati projekt Medijski spol, ki ga podpira ameriška ambasada v Sloveniji. V sklopu projekta je bilo na portalu objavljenih šest člankov:

 

»Pričenjamo projekt medijski spol« Iztoka Šorija,

»Uničenje ali V Hollywoodu nič novega« Maje Peharc govori o problemih, povezanih s spolom v filmski industriji,

»Stereotipi na prodaj« Ane Mladenovič obravnava reproduciranje spolnih stereotipov v reklamah,

»Kam se je skril užitek?« Martina Gramca analizira reprezentacije ženske seksualnosti v filmih in TV dramah,

»Močnejša od menstruacije« Tjaše Franko raziskuje obravnavo menstruacije v medijih, reklamah in popularni kulturi,

»Batman kot kvir vzgojni stereotip« Igorja Harba predstavlja alternativno branje ikone stripa – Batmana,

»Od nemočne princeske do heroine« Gregorja Stamejčiča – Grizlija se ukvarja z vprašanji vloge in reprezentacije žensk v računalniških igrah in igralniški kulturi.

 

V okviru projekta Medijski spol smo izvedli_e tudi 4 dogodke – v Ljubljani, Kamniku in Idriji – z ogledom in pogovorom o filmih »The Mask You Live In« in »Miss Representation«. Za začetek leta 2019 napovedujemo dogodke v Sežani in drugih krajih.

V letu 2019 vas vabimo tudi v našo virtualno galerijo, posvečeno spolu in seksualnosti v živalskem svetu.

 

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

Na FB profilu spol.si lahko dnevno spremljate in komentirate objave drugih medijev. V letu 2018 so bile najodmevnejše naslednje objave:

December: najpopularnejši prispevek v tem mesecu je bil Intervju s prof. dr. Darjo Zaviršek, med drugim eno od pobudnic gibanja #jaztudi, ki spodbuja ženske, da spregovorijo o nasilju.

November: prispevek o tem, da je Maja Haderlap, avstrijsko-slovenska pisateljica, letošnja prejemnica ugledne literarne nagrade Ingeborg Bachmann, kot slovenska govornica ob stoti obletnici razglasitve republike na Dunaju ob pozdravu namerno izpustila omembo prisotnega vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja iz vrst desničarskih svobodnjakov.

Oktober: Brazilski predsednik je postal Jair Messias Bolsonaro, sovražnik žensk, homofob in rasist.

September: Strokovnjakinja je paravojaštvo označila za »’naravno’ potrebo nezadovoljnih in prestrašenih moških v srednjih letih«.

Avgust: Šiva Nazar Ahari, ki je vrsto let obsežno poročala o različnih družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, ravnanje s političnimi zaporniki, skrajna revščina in pravice žensk v Iranu, je v Sloveniji dobila politično zatočišče.

Julij: Anglija je bila prelepljena s plakati, ki so opozorili na pogostejše moško nasilje nad ženskami v času nogometnega prvenstva.

Junij: Pri založbi Quercus je izšla knjiga, ki fantom ponuja nove, drugačne vzornike.

Maj: Članice društev, ki so podprla kandidaturo prof. dr. Matjaža Gamsa za izvolitev v Državni svet za področje raziskovalne dejavnosti, so državnega svetnika pozvale k odstopu.

April: Neplačano delo žensk je gonilo sodobnega ekonomskega sistema.

Marec: Apel portala spol.si k primerni obravnavi spolnega nadlegovanja v javnih prostorih in na prireditvah.

Februar: Vabilo portala spol.si h glasovanju za #BodečaNeža.

Januar: V eni od najbolj priljubljenih oper v Italiji se glavna junakinja na koncu ne ubije, pač pa v znak boja proti nasilju nad ženskami ubije tirana, ki jo je mučil.

Podelitev nagrade bodeča neža 2017–2018 (video)

Končno vas lahko povabimo k ogledu posnetka z razglasitve nagrade bodeča neža 2017–2018, ki je potekala v sklopu burleskno-kabarejskega nastopa FEM TV na festivalu Rdeče zore 7. 3. 2018.

 

Občinstvo je z večino glasov odločilo, da izmed petih najvišje uvrščenih izjav nečastni naziv letos pripade Boštjanu M. Zupančiču za izjavo, s katero je poskušal diskreditirati borko za pravice žensk Simone Veil ter pravico do splava.
 

 
Kolektiv Fem TV je za razglasitev pripravil izvrsten kulturni program s parodijo televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko aktualnih družbenih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. FEM TV bo ponovno nastopal na prvi ediciji nove platforme Sindikat v Gromki 1. 9. 2018 ob 22. uri. Če vas je posnetek spravil v dobro voljo, veste, kje morate biti 1. septembra. Pred tem pa seveda ponovno vabljene_i k dodajanju žaljivih seksističnih izjav na portal bodeče neže.

Govor SPOL.SI na demonstracijah: Brez strahu. Proti politiki sovraštva

Politika, ki se nam morda obeta in nam grozi, je politika iskanja grešnega kozla za vse naše občutke poraza: iskanje tistega in tistih “drugih”, na katere leti sovražni govor. Vse v imenu nacionalnega interesa in lažnega domoljubja, ki je tam samo zaradi rejtingov. Vemo pa, da je linija med drugimi in nami tanka, če se sovraštvo neovirano širi, slej ko prej pride na vrsto vsak od nas!

Pred tokratnimi volitvami človek dobi občutek, da se je vsem zmešalo. Slišimo lahko vse: preplavili nas bodo prebežniki in priseljenci. Da prinašajo tujo kulturo, vero. Sprašujejo se, če je tu še Slovenija. Grozi se, da bodo priseljenci in prebežniki napadali “naše” ženske, da bomo morale zaradi njih zakrivati obraze. Za nameček nam pravijo, da nam grozi izumiranje naroda, za kar smo krive kar Slovenke! Ker uresničujemo izborjeno pravico do izobraževanja, samostojnega življenja, političnega udejstvovanja, svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Slišimo, da je potrebno pravico do umetne prekinitve nosečnosti otežiti, omejiti, jo narediti plačljivo!

Ženskost, družina, spolna usmerjenost, rojevanje otrok, migracije in še več se izrablja za uveljavljanje politike apartheida: to je za omejevanja svoboščin, ukinjanja izborjenih pravic, omejevanja, izločanja iz javnega življenja, utišanja, ustrahovanja, poniževanja! Dovolj je s politiko ustrahovanja!

Zato zahtevamo popolno prenehanje strašenja javnosti pred različnostjo! Javne osebe, predvsem politiki v tem predvolilnem času pozabljajo, da družbo tvorimo vsi – in zavračamo biti grešni kozli za to, kar je v naši družbi narobe. Mediji, ki reproducirajo njihov diskurz, pozabljajo, da nismo zgolj davkoplačevalke_ci, ampak smo ljudje! Me_i, v skupnem prepletu različnosti in podobnosti, ki zahtevamo spoštljiv odnos in enake pravice! Ne bomo mirno stale_i, medtem, ko nas ponižujejo, odločevalci pa mirno gledajo, kot, da se nič ne dogaja.

Ne bomo dovolile, da se nas reducira na maternice!
Ne bomo dovolile, da nam pravijo, da so naše spolne usmerjenosti nenaravne!
Ne bomo dovolile, da nam grozijo s posilstvi.
Ne bomo dovolile, da nas zmerjajo s prostitutkami.
Ne bomo dovolile, da našo varnost zlorabljajo za ščuvanje proti migrantom!
Ne bomo dovolile, da nam vladajo seksisti!

Ne bomo dovolile da nam odvzamejo pravico do splava.
Ne bomo dovolile, da nas imajo za manjvredne, ker nimamo otrok.
Ven iz naših maternic, ven iz naših spalnic, stran s sovraštvom!

In zapomnite si, NISMO “VAŠE” ŽENSKE!

 

 

 

Demonstracije | Brez strahu. Proti politiki sovraštva

33304078_371744463333136_792713240420286464_n

 

V četrtek, 31. maja 2018, ob 17:00 bodo na Trgu republike demonstracije Brez strahu. Proti politiki sovraštva.

Demonstrirale_i bomo proti širjenju sovraštva in sovražnega govora, ki smo mu sicer priča že dlje časa, a je pred volitvami presegel vse meje dopustnosti.

Vse največje zgodovinske grozote so se začele z organiziranim spodbujanjem sovraštva. S politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne. Namesto blaginje je sejala strah, namesto solidarnosti nasilje. Danes se s svojimi praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor. Nismo nasedle_i njenim lažem.

In ne dovolimo, da nam zavlada!

VSI NA DEMONSTRACIJE!
Trg republike
Četrtek, 31. maj 2018, ob 17.00

 

Osebno je politično. Vsi na demonstracije. #brezstrahu #protipolitikisovraštva