Izglasovali ste pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2025/2026.
Na spletno glasovanje, ki je potekalo od 18. februarja do 3. marca 2026, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovalo je 570 oseb. Zanimivo je, da je največ medijske pozornosti dobila izjava Andrea Massija, medtem ko ste glasovalke_ci za izjave, ki so po vašem mnenju najbolj problematične seksistične izjave v pretekli sezoni izglasovali_e druge finalistke.
Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV v okviru 27. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v soboto, 7. marca 2026, ob 20. uri v Dvorani Jenko Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo »favoritko« med petimi izjavami, ki so na spletnem glasovanju prejele največ glasov. Vstopnice lahko rezervirate na spletu: https://www.pionirski-teater.si/fem-tv-8-0-x-bodeca-neza/.
Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si.
V nadaljevanju objavljamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric:
-1-
Če se omejimo zgolj na književnost, ki jo še najbolje poznam, imamo opraviti z vrsto premikov, med njimi je tudi feminizacija literature. Število avtoric je izjemno, morda prek razumne mere.
Andrej Brvar, pesnik, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
Delo, 17. oktober 2025
Utemeljitev:
Brvarjeva izjava ni zgolj njegov “osebni zdrs”, kot v svojem odzivu opozarja Pia Prezelj, gre za simptom želje po ohranjanju dominance, za “strah pred menjavo straže”. Toda ta strah ni nedolžen. Kot Prezelj nadaljuje, takšno govorjenje o “feminizaciji literature” in domnevno “preseženem razumnem merilu” avtoric ne odraža dejanskega ogrožanja kakovosti ali prostora, temveč razkriva dolgoletno samoumevnost moške prevlade v literarnem polju. Ko se razmerja začnejo uravnoteževati, to ni razumljeno kot naravni razvoj, temveč kot pretiravanje ali grožnja. Strah pred “feminizacijo” tako razkriva predvsem odpor do spremembe v razmerjih moči.
-2-
Se strinjate?
Od začetka sveta obstajata 2 spola. Eden hodi k urologu, drugi k ginekologu. Vsi ostali k psihologu.
Burek Olimpija, prodajalna bureka v Ljubljani
Facebook, 16. maj 2025, kasneje izbrisana objava
Utemeljitev:
Kot je zapisalo uredništvo spol.si v odzivu na nominirano objavo: “Ne drži, da sta ‘od nekdaj’ obstajala zgolj dva spola. To je trditev, ki izhaja iz zahodnocentrične, kolonialne perspektive na svet, ki je skozi imperialistične projekte sistematično brisala kompleksna in večplastna razumevanja spola, prisotna v številnih neevropskih kulturah.” Ob tem se lahko vprašamo – zakaj si prodajalna bureka dovoli jemati prav nekatere izmed najbolj marginaliziranih skupin v naši družbi za tarčo svojih “šal”? Retorika, ki zaničuje, izključuje in stigmatizira manjšine, nikoli ne more biti humorna, neškodljiva ali sprejemljiva.
-3-
Ne morem dovoliti, da bom dal božičnico tistim, ki si je ne zaslužijo. Tistim, ki so na bolniški odsotnosti, tistim, ki so na porodniškem dopustu, ki ne doprinesejo ničesar k uspehu tistega leta.
Štefan Pavlinjek, direktor in lastnik ROTO Group
RTV SLO, 17. september 2025
Utemeljitev:
Sporočilo je jasno. V kulturi, v kateri družbeno solidarnost zamenja kaznovanje ranljivosti, uspeh pa se meri po tem, kdo najbolje ustreza idealu neprekinjene produktivnosti, je idealen delavec vedno zdrav, vedno prisoten moški, brez telesnih omejitev ali družinskih obveznosti.
-4-
Če jih preveč hvališ … Tudi če preveč hvališ ženo, se bo nekoč mogoče nehala truditi za svojo lepoto. Vedno si lahko še lepša, lepše oblečena … Isto je z ekipo.
Albert Riera, (nekdanji) trener NK Celje
RTV SLO, 25. avgust 2025
Utemeljitev:
Motivacija žensk je prikazana kot odvisna od okolice, od moškega pogleda, hvale ali kritike, kot da same niso sposobne oceniti svojega dela ali videza. Ko se ta logika prenese na športno ekipo, postane jasno, da ne gre za motivacijo, ampak za nadzor in miselnost, v kateri je negotovost orodje vodenja.
-5-
Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav – mediji so polni tega zavajanja. Oprostite, ampak varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga tako rekoč nikoli ne preživi. In če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod. Imeli bomo polno pravic, vse ozračje bo brnelo od pravic, ne bo pa več tistih, ki so nosilci pravic, to je ljudi.
Stanislav Zore, frančiškan, nadškof
Maša za domovino, 22. december 2025
Utemeljitev:
Splav se enači z “umorom otročka”, prepoved ali omejitev splava pa kot nujo za obstoj naroda. S tem je popolnoma prezrt dejanski učinek: omejitev in prepoved splava neposredno ogroža življenje in zdravje žensk. Ženska telesa so prikazana izključno kot sredstvo za reprodukcijo, njihova avtonomija in pravica do odločanja o sebi sta popolnoma zanemarjeni. Debata o splavu se uporablja kot politično in ideološko orodje za odvračanje pozornosti od dejanskih socialnih problemov, utrjevanje nadzora nad reproduktivnimi pravicami žensk in legitimiranje kulture, ki upravičuje smrt žensk v imenu “naroda”. Posebno zaskrbljujoče je, da so temu govoru prikimali tudi najvišji predstavniki slovenske politike in tako dodatno legitimirali to nevarno idejo.