Rezultati za oznako "bodeča neža"

, Bodečo nežo 2024/25 prejme prof. dr. Igor Saksida, , , .

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v okviru 26. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/25 izglasovalo izjavo prof. dr. Igorja Sakside, literarnega zgodovinarja in predavatelja na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru:

Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.

Utemeljitev:

V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.

Tudi letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave urologa Ljuba Breskvarja, youtuberja Dina Hajderovića, literarnega zgodovinarja in predavatelja na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru prof. dr. Igorja Sakside, nekdanjega predsednika uprave Darsa Davida Skornška in evropske poslanke Romane Tomc.

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Arena, Članek, Seksizem, nasilje, Uncategorized bodeča neža, Fem TV, igor saksida, rdeče zore

, Bodeča neža 2024/2025: pet finalistk, , , .

Imamo pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2024/2025!

Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe. Marsikoga so izjave razburile, na družbenih omrežjih pa ste nam predlagale_i še več možnih ocen – od vulgarnih in prostaških do takšnih, s katerimi ste nam želele_i povedati, da smo nekaj – kajpak – popolnoma narobe razumele_i in pomotoma nominirale_i. Več izjav je finale zgrešilo le za las.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV v okviru 26. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v Dvorani Jenko Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana.

Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo »favoritko« med petimi izjavami, ki so na spletnem glasovanju prejele največ glasov.

Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si.

V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric:

– 1 –

Ce govorite iz lastnih izkusenj, bi bilo to, morda, resnicno.

A svet je drugacen, nekatere odrasle zenske so neodgovorne in splav odkrito in brez kancka samokroticnosti uporabljajo kot kontracepcijo.

Namesto, da prebirate laznjive casopise in gledate pop tv, vprasajate kaksnega ginekologa o tem. Odgovori vas bodo presenetili.

A nic ne de. Bomo vsi placevali za depresijo, vnetne medenicne posledice, krvavitve in , nenazadnje, IVF, ker se neplodnost po abortusu lahko zvisa (ne upostevajoc seksualno svobodo modernih zensk).

Ljubo Breskvar, dr. med., urolog

Omrežje X, 9. marec 2024

Utemeljitev:

Reproduktivno in spolno zdravje žensk je pogosto tema neargumentiranih razprav. Izjava prikazuje ženske kot neodgovorne in lahkomiselne, čeprav je prekinitev nosečnosti posledica kompleksnih odločitev. Osebne izkušnje žensk postavlja pod vprašaj, zanika legitimnost njihovega doživljanja in znanja ter posredno postavlja moške ali/in zunanje avtoritete za bolj pristojne razsodnike. Moralizira o »spolni svobodi modernih žensk« in jih obsoja zaradi njihove pravice do odločanja o lastnem telesu. Predpostavlja, da moški niso odgovorni za uporabo zaščite pred nosečnostjo. Urolog na zavajajoč način poudarja morebitne negativne posledice prekinitve nosečnosti. Čeprav ima kot zdravnik posebno odgovornost za zagotavljanje točnih, z dokazi podprtih informacij, s svojimi izjavami krepi napačne predstave in stigmatizacijo splava, kar lahko posredno škoduje zdravju in pravicam žensk.

– 2 –

Punca se začne razvijati pri 13., 14. , 15., 16., to je top, tam do 25. se še držijo, odvisno, kakšen življenjski slog ima. Ampak tudi, če hodi na fitnes, pazi na prehrano, ne kadi, ne pije, leta naredijo svoje. Koža se začne povešati, strije so, gube so … Če rodi, se to pospeši. S telovadbo lahko trebuh uredi, a to so po navadi tiste, ki res živijo za telovadbo in fitnes, teh je pa zelo malo. Take punce si tudi ne želiš imeti, ker to samo šteje kalorije in z njo ne moreš iti ven jest, ker neprestano komplicira.

Dino Hajderović, digitalni ustvarjalec, youtuber, igralec

YouTube podkast Davida Milosavljevića, 13. julij 2024

Utemeljitev:

Izjava Hajderovića prispeva k mizogini kulturi, v kateri so ženske reducirane na objekt estetske presoje, namesto da bi bile razumljene kot enakovredne posameznice s kompleksnimi življenji. 44-letni moški brez zadržkov presoja telesa mladoletnih deklet, kar je oblika normalizacije spolnega nasilja in nadlegovanja otrok. Z degradiranjem naravnih telesnih sprememb, kot so staranje, nosečnost in materinstvo, spodbuja nezdravo idealizacijo mladosti ter ženskam sporoča, da je njihova vrednost pogojena s fizičnim videzom, ne pa z njihovo osebnostjo, izkušnjami in/ali sposobnostmi.

Nekateri slovenski podkasti se znova izkazujejo kot problematični, saj se osredotočajo predvsem na kontroverznosti. Voditelj pogovora David Milosavljević izjave gosta ni bil sposoben prepoznati kot problematične in je v oddaji ni obsodil ali ustrezno naslovil, temveč je gostu omogočil nadaljnjo uporabo platforme. Izgleda, kot da ga bolj kot vpliv, ki ga ima s svojimi vsebinami na javnost, zanima zgolj njihov domet.*

*Besedilo je bilo posodobljeno po začetku glasovanja.

– 3 –

Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.

Prof. dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar, predavatelj na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru

Radio Ars, 28. februar 2024

Utemeljitev:

– 4 –

A v Šiški še katera da?

David Skornšek, nekdanji predsednik uprave Darsa

Redno letno srečanje zaposlenih DARS, Planica, 8. junij 2024.

Utemeljitev:

Izjava predsednika uprave Darsa prikazuje ženske kot (spolne) objekte in s tem ustvarja okolje, kjer so seksistični komentarji sprejemljivi tudi na uradnih dogodkih. Dejstvo, da jo je izrekel vodilni v največji državni družbi, ki upravlja več kot tri milijarde državnega premoženja, kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje profesionalnosti in spoštovanja do zaposlenih. Ko oseba na vodilnem položaju normalizira takšne izjave, ne gre zgolj za posamičen zdrs, ampak za širši signal, da so seksistične pripombe nekaj, kar lahko vodilni izrekajo brez resnih posledic. Pozitivno je, da je Dars prepoznal kršitev etičnih načel in internega kodeksa in o tem obvestil nadzorni svet.

– 5 –

Danes sem v @Europarl_SL glasovala proti predlogu, da se pravica do splava vpiše v Evropsko pogodbo. Samo 163 nas je bilo. Kako daleč smo zabredli kaže tudi to, da večina nima nobenih težav podpreti trditev, da lahko poleg žensk zanosijo tudi druge osebe.

Gre za širšo politično agendo, povzano z rušenjem družinskih vrednot. Takšne kampanje so v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, zavržne. Ukvarjati bi se morali s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje, sicer nas kmalu ne bo več.

Gre tudi za nedopusten poseg v pravico držav članic, da o tem vprašanju odločajo samostojno.

Romana Tomc, evropska poslanka, izvoljena na listi SDS

Omrežje X, 11. april 2024

Utemeljitev:

Pravica do splava je temeljna pravica, povezana z avtonomijo telesa in enakopravnostjo spolov. Dejstvo je, da obstajajo osebe, ki se identificirajo kot transspolne ali nebinarne osebe in lahko zanosijo; zanikanje njihovega obstoja poglablja njihovo diskriminacijo in marginalizacijo. Trditev ignorira dejstvo, da so družine lahko raznolike. Poleg tega avtorica izkorišča koncept »demografske zime« kot orodje za omejevanje reproduktivnih pravic, ne da bi upoštevala kompleksnost vzrokov za nizko rodnost, ki vključujejo družbene, ekonomske in kulturne dejavnike. Takšna retorika ne priznava, da je odločitev o rojstvu otrok osebna in da je podpora rodnosti mogoča le skozi celostno in vključujočo družinsko politiko.

Arena, Članek, Izjave za javnost, Seksizem, nasilje, Uncategorized bodeča neža, bodecaneza, finale, rdeče zore

, Bodeča neža 2024/2025: družba postaja vse bolj občutljiva na seksizem, , , .

Delovna skupina, ki smo jo sestavljale člani_ce Rdečih zor in uredništva spol.si, je izmed več kot 70 predlaganih seksističnih izjav izbrala 20 nominirank za antinagrado Bodeča neža – za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/2025.

Naloga je bila letos še posebno zahtevna. Število nominacij je bilo rekordno. To pa ne govori le o širjenju seksističnega diskurza, temveč tudi o naraščajoči družbeni občutljivosti in prepoznavanju problematičnih izjav ter odzivanju nanje. Opazili_e smo, da je javnost vse bolj pozorna na diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi tam, kjer so bile nekoč samoumevne ali vsaj tolerirane – v glasbi, umetnosti in zabavni industriji, ne le v gospodarstvu, politiki in vsakdanji komunikaciji.

Nekateri primeri v nadaljevanju prispevka so vzeti iz nabora nominiranih izjav, ki niso bile vključene v končno glasovanje, vendar jih kljub temu izpostavljamo kot del širšega trenda seksističnega diskurza v javnem prostoru.

1. Razmah seksizma v »alternativnih« medijih

Iz več nominiranih izjav je očitno, da sodobni mediji, kot so podkasti, blogi, vlogi in kratki video posnetki, poleg družbenih omrežij postajajo vroče točke širjenja seksističnih, mizoginih in celo sovražnih stališč. Ti mediji delujejo brez uredniške politike, avtorji in avtorice pa pogosto provocirajo in iščejo klike, ne da bi prevzeli odgovornost za izbor gostov in gostij, izbor tem in širjene vsebine, ki prispevajo k normalizaciji in banalizaciji seksizma, celo nasilja. Prav tako se pogosto ne pripravijo na goste in obravnavane teme, gostov ne znajo ustaviti, jim ugovarjati ali kritično ovrednotiti njihovih odgovorov. Problematične vsebine tako oddajajo v javnost brez kakršnegakoli uredniškega ali etičnega filtra.

Omar Naber:
»Rad vidim, da ženska rada poskrbi za dom, čeprav morda to ni njen dom.«
(Vir: podkast Davida Milosavljevića, 1. junij 2024)➡️ Zgodba, v kateri je ključna lastnost »prave« ženske njena pripravljenost, da brez besed seže po metli in začne pospravljati, utrjuje globoko zakoreninjene patriarhalne norme, ki ženski pripisujejo skrb za dom kot njeno samoumevno vlogo.

2. Seksizem v tradicionalnih medijih in njihova prilagoditev »klikabilnosti«

Tudi tradicionalni mediji se vse bolj prilagajajo senzacionalistični logiki digitalnega prostora. Seksistični naslovi, trivializacija žensk skozi stereotipe in uporaba mizogine retorike za pridobivanje pozornosti kažejo, da so tudi klasični mediji del problema. Ob tem opažamo, da v uredništvih in med novinarji_kami zaskrbljujoče upadata znanje in kritični uvid v vprašanja enakosti spolov. Manjkajo glasovi, ki bi znali prepoznati in obravnavati sistemske težave diskriminacije, uredniške odločitve pa vse bolj temeljijo na iskanju pozornosti – na klikih, ki prinašajo denar, namesto na družbeni odgovornosti. Posebno problematična je praksa, da imajo članki pogosto dva različna naslova – na spletu senzacionalističnega in klikabilnega, v tiskani izdaji pa resnejšega, kar govori o zavestni manipulaciji s pozornostjo bralk in bralcev ter razkriva dvojne standarde novinarskih praks.

Em. P., novinar_ka Žurnal24:
»Prve obline RTVS tožijo nacionalko.«
(Vir: Žurnal24, 28. november 2024)➡️Takšno razvrednotenje novinarke je nesprejemljivo; urednice_ki in novinarke_ji bi morali zavračati škandalozno in seksistično poročanje ter se zavedati, da sooblikujejo podobo žensk v javnosti. Sprašujemo se, kje sta uredniški odbor in novinarsko častno razsodišče.

3. Seksizem ni omejen le na eno politično ali ideološko sfero

Seksizem ni specifičen za eno politično stran ali družbeno skupino, v izboru so seksistične izjave iz različnih družbenih sfer – od gospodarstva in akademskega sveta do politike in zabavne industrije. Zaskrbljujoč je očiten manko uvida v sistemsko diskriminacijo v gospodarstvu. Razen enega podjetja, ki je obsodilo seksistične izjave vodilnega kadra, v svetu gospodarstva ni zaznati nobene kritične refleksije na temo spolne enakosti. Prav ljudje iz gospodarstva so tisti, ki s svojimi vplivnimi položaji krojijo ekonomsko politiko in odločajo o distribuciji kapitala, a hkrati s svojimi izjavami vztrajajo pri zastarelih pogledih na spolne vloge ter v javnosti širijo diskriminatorne in stereotipne predstave o ženskah in moških.

Franc Jager, podjetnik leta 2024:
»Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska, ki ga doma preveč dobro pita, potem pa mu nekega dne odpove srce.«
(Vir: spletni članek z naslovom »Franc Jager: Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska« in tiskana verzija z naslovom: »Če imaš denar, je najlažja stvar, da se razvadiš«, Nedelo, 1. julij 2024)➡️ O ženskah kot »uničevalkah moških« se je izrekel prejemnik naziva podjetnik leta, ki še živi v nekaterih drugih, preteklih časih, ko so moški lahko svobodno izbirali, kaj so, svobodno prihajali in odhajali, svobodno pili in jedli.

4. Banalni, vsakdanji seksizem je enako problematičen kot odkrito sovraštvo

Nekatere izbrane izjave izražajo odprto sovraštvo in diskriminacijo, druge so subtilnejše, a prav tako nevarne, saj utrjujejo spolne stereotipe, ki normalizirajo neenakost. Med nominiranimi izjavami so tako zelo eksplicitne mizogine izjave kot tudi »blagi« seksistični komentarji, zaviti v šale, zato se zdijo nenevarni, a prispevajo k ustvarjanju družbenega okolja, v katerem so ženske in moški še vedno obravnavani skozi prizmo tradicionalnih spolnih vlog.

Klemen Bučan, radijski in televizijski voditelj:
»Izjemna stvar. Mislim, da bo vršilka dolžnosti zelo zadovoljna, sicer ne vem, kako imata doma urejeno hierarhijo, kdo kaj počne, ampak po mojem bo vesela zdajle. Shoppster podarja, oziroma vršilki dolžnosti, Tefal parno postajo.«
(Vir: oddaja Kolo sreče, Planet TV, 19. december 2024)➡️ Voditelj nagrado – likalnik oziroma parno postajo – avtomatično pripiše tekmovalčevi partnerki, kot da je samoumevno, da bo za likanje skrbela ona. To ni le klišejsko, temveč odraža širšo družbeno normo, ki ženske postavlja v vlogo primarnih gospodinjskih oskrbnic. Takšna »humorna« opazka ni nedolžna – krepi prepričanje, da je skrb za dom izključno ženska odgovornost, in obenem minimizira pomen enakovredne delitve dela v gospodinjstvu.

5. Povečana agresivnost in vulgarizacija javnega diskurza

Več nominiranih izjav kaže, da komunikacijska kultura v javnem prostoru ni le seksistična, ampak tudi vse bolj agresivna, vulgarna in brez vsakršnih zadržkov. Seksizem se predvsem na družbenih omrežjih pogosto prepleta z žaljivkami, omalovaževanjem in odkrito sovražnostjo. Zlasti skrbi, da takšno komunikacijo uporabljajo tudi ljudje na pomembnih položajih, s čimer jo dodatno normalizirajo.

Janez Pogorelec:
»Da jo je precej dobro nabil v tem intervjuju…«
(Vir: X, 15. maj 2024)➡️ Uporaba izraza »dobro nabil« za opis besedne izmenjave implicira nasilje in krepi dominanten, agresiven način komunikacije. Takšne izjave ne le normalizirajo besedno in simbolno nasilje nad ženskami, temveč tudi prikazujejo moške kot tiste, ki ženske sogovornice »postavljajo na njihovo mesto«.

Kljub širjenju seksizma v javnem prostoru pa rekordno število nominacij ne pomeni le porasta seksističnega diskurza, temveč tudi večjo družbeno občutljivost in prepoznavanje problematičnih izjav. Javnost vse bolj prepoznava seksizem, diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi v kontekstih, kjer so bile nekoč samoumevne – v glasbi, umetnosti, zabavni industriji, oglasih in celo v vsakdanji komunikaciji. Nominacije kažejo, da javnost ni več pripravljena pasivno sprejemati vsebin, ki utrjujejo spolne stereotipe ali normalizirajo neenakost. To pomeni, da seksizem v družbi ne ostaja neopažen, temveč da obstaja vse večji pritisk k spremembam in odgovornosti za besede in dejanja, ki soustvarjajo javni diskurz.

Gregor Hrovatin:
»Da bi v družbi jedla, pila svinjarijo, ki redi, tako kot drugi,
doma pa se afnala, stradala in hujšala
– tako kot druge vsaka zase«(Vir: blog, 30. avgust 2024)➡️ Čeprav gre za del pesmi, ta ne obstaja v vakuumu. Objavljena je v blogu, kjer avtor predvsem komentira politične in družbene zadeve, kar ji daje širši pomen. V tem kontekstu pesem ne deluje kot neobvezujoč poskus umetniškega izdelka, temveč kot del širše družbene razprave, ki oblikuje in utrjuje nekatere poglede na ženske. Poezija je lahko kritična, provokativna ali satirična, a to ne pomeni, da je imuna na analizo in kritiko, še posebno ko prispeva k utrjevanju škodljivih družbenih vzorcev.

S tem ko opozarjamo na najbolj problematične izjave leta, ne osvetljujemo le posameznih primerov, ampak tudi strukturne težave, ki omogočajo njihovo reproduciranje. Če želimo enakopravnejšo družbo, moramo zavzeti jasno stališče in aktivno nasprotovati seksizmu v vseh njegovih oblikah – od vulgarnih žaljivk do subtilnih, a enako škodljivih stereotipov.

Zato vas vabimo, da s svojim glasom prispevate k prepoznavanju in obsodbi seksističnega diskurza. Glasovanje se je začelo 17. februarja ob polnoči in traja do 2. marca 2025 do polnoči. Glasujete lahko na www.bodeca-neza.si/glasovanje, vse nominirane izjave in arhiv nominiranih izjav preteklih let pa si lahko ogledate na www.bodeca-neza.spol.si.

Arena, Članek, Izjave za javnost, Seksizem, nasilje, Uncategorized bodeča neža, mizoginija, rdeče zore, seksizem

, Finalistke za antinagrado bodeča neža 2023-2024, , , .

Znanih je pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2023/2024. V spletno glasovanje, ki je potekalo med 14. in 25. februarjem 2024, je delovna skupina predlagala 18 izjav. Udeležilo se ga je 672 oseb.

Letos se je prvič, odkar lahko za finalistke glasujemo prek spleta, pripetila manipulacija z glasovanjem. Z istega IP naslova je bilo v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov. Čeprav ta “doping” ni vplival na finalno razvrstitev, ker smo glasovanje sproti spremljali_e in ukrepali_e , nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic_ežev. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi?

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV [1] v okviru 25. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore [2] v četrtek, 7. marca 2024, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3]

Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si.

V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric

-1-

“Moj računovodja je moški! In to je moj prvi pogoj. Z ženskami z ženskimi otroki ne delam več.”

Katarina Benček, Instagram vplivnica

Siol Trendi, 27. februar 2023

Utemeljitev:

Vplivnica je imela slabo izkušnjo z računovodjo in jo je posplošila na osebne okoliščine možnih bodočih poslovnih partnerjev_ic. Seveda ljudje v življenju sprejemamo bolj ali manj pametne odločitve, da pa se uredništvo revije odloči, da bo takšno izjavo uporabilo kot naslov prispevka, je problematično. Izjava namreč napeljuje k mnenju, da so ženske, sploh tiste z otroki, nagnjene k neetičnemu ravnanju, in s tem pritrjuje prepričanju, da jih ni varno zaposliti, torej opravičuje diskriminacijo na delovnem mestu.

-2-

“Zdaj bomo povedala eno zelo nepopularno mnenje med ženskami. In grdo bom povedala, najbolj neposredno, kar lahko. Če je treba kdaj širiti noge, moraš razširiti noge. Moškim to veliko več pomeni kot ženskam. Ženske imamo več obdobij, ko nam milijon stvari hodi po glavi, ko se nam ne da. Ampak še vedno, če je to enkrat na teden, naredi in bo boljše.”

Petra Parovel, podjetnica in vplivnica

Youtube, 30. maj 2023

Utemeljitev:

Spolno nasilje v intimnopartnerskem odnosu, zlasti ko gre za posilstvo, je ena najtežje prepoznavnih in dokazljivih oblik nasilja. Pogosto je povezano s stereotipnim prepričanjem, da je spolnost ena od obveznosti v intimni partnerski zvezi. Izjava spolno stereotipizira vloge moških in žensk v odnosu – moški naj bi bili veliko bolj seksualno aktivni in željni spolnosti, ženske pa se morajo temu “moškemu nagonu” podrediti, če želijo ohraniti odnos. Vplivnica ima veliko sledilk in sledilcev, predvsem mladih, ki jim s takšnimi izjavami podaja napačno predstavo o tem, kaj je v razmerju sprejemljivo. Dobri intimnopartnerski odnosi temeljijo na več ključnih elementih, ki omogočajo vzajemno zadovoljstvo, to so spoštovanje, komunikacija, ki je odprta za sprejemanje in razreševanje konfliktov, zaupanje ipd., nikakor pa ne nasilje ali ideja, da je treba v odnosu početi nekaj, česar ne želimo.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.

-3-

“Naslov TikToka “PAMETNI NAKUP :D”.
Influencer drži v roki telefon (napis: TELEFON – 1.400 €), nakaže, da bi ga vrgel na tla, vendar obstane. Nato želi udariti v televizor (napis: TV – 3.000 €), a si spet premisli. Nazadnje pogleda proti partnerici, ki v kuhinji pomiva posodo (napis: žena – 0 €), in z nasmeškom zakoraka proti njej.”

Mark Vlahović, TikToker

TikTok, 18. september 2023

Utemeljitev:

Vplivnež v TikTok videu objektivizira in dehumanizira ženske, jih cenovno označi in primerja s kupljenimi predmeti v gospodinjstvu, ki imajo zanj večjo vrednost od nje. Žensko predstavi, kot da nima nobene vrednosti, in namigne, da nasilje nad njo ne bo povzročilo škode, ki bi jo obžaloval ob nasilju nad predmeti. Nasilje pušča hude posledice, fizične, psihične in emocionalne, tako na neposrednih kot na posrednih žrtvah. Prikazovanje nasilja, zapakiranega v “content”, nasilje normalizira in celo poveličuje. Dejstvo, da ima posnetek skoraj 82.000 všečkov, kaže, kako zelo sprejemljivo je nasilje v naši družbi. Tudi ni naključje, da se ženska v videu nahaja v kuhinji. Tako so jasno začrtane spolno stereotipne vloge in tudi te, tako kot nasilje, normalizirane.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.

-4-

“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.”

Dr. Bojan Zalar, direktor psihiatrične klinike v Ljubljani

MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023

Utemeljitev:

Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi – problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.

-5-

“Tole je sumljivo.
Po kakšni normalni logiki ima ženska predavati na Columbia University v New Yorku … ?
Zna to kdo pojasniti ?”

Dr. Boštjan Marija Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Omrežje X (prej Twitter), 20. marec 2023

Utemeljitev:

Avtor mizogino in poniževalno zagovarja svoje že davno zastarelo prepričanje, da ženske niso primerne za nekatere vloge ali položaje, vključno s predavanjem na ugledni univerzi, ter da bi morale biti nekatere institucije in vloge rezervirane za moške. Ker ni tako, se zateče k jeznim, žaljivim in ponižujočim bevskom (prosto po M. Dolarju), povsem neprimernim za nekdanjega sodnika. Namesto da bi se osredotočil na kvalifikacije, znanje in strokovnost, o osebi sodi zgolj na podlagi spola. Sramotna izjava tudi za Evropsko sodišče za človekove pravice.

—

[1] Fem TV je kolektiv, ki na oder postavlja parodije televizijskih šovov in informativnih oddaj ter pikro kritiko družbenoaktualnih tem, povezanih s spolom in seksualnostjo. Igra se s tradicionalnimi in sodobnimi gledališkimi izrazi, razpetimi med burlesko, kabaretom, varietejem, performansom, videom, glasbenimi točkami ter improvizacijskim gledališčem.

[2] Pobudnice festivala žensk Rdeče zore so leta 2000 na Metelkovi delovale v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri. Povezalo jih je izpraševanje o položaju žensk v neločljivem spletu umetnosti, kulture, politike, aktivizma in vsakdanjega življenja. Izkazalo se je, da ženske tudi na Metelkovi opravijo večino organizacijskih in ustvarjalnih, a obenem nevidnih del, ki so pogoj za delovanje in živost tako velikega avtonomnega kulturnega centra. Odločile so se, da na mednarodni dan žena, 8. marec, organizirajo festival, ki bo javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Niso se obremenjevale z iskanjem “bistva” žensk, saj so feministični boji preteklosti pokazali, da vprašanje z opredeljevanjem skupnih bioloških ali celo značajskih potez žensk zastira pogled; pozornost z vsakdanjega podcenjevanja in izkoriščanja žensk in moških v patriarhalni družbi preusmerja k metafiziki “ženstvenosti” in “možatosti”. Namesto utrjevanja meje ali celo sovraštva med spoloma je festival Rdeče zore ustvarjalnost in druženje vseh udeleženk in udeležencev izkoristil za izpraševanje o samoumevnosti meja, ki ne ločujejo in osamijo spolov, temveč ljudi. Letos poteka že 25. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

[3] Bodečo nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si.

Arena, Članek, Izjave za javnost, Seksizem, nasilje, Uncategorized bodeča neža

, Bodečo nežo 2022-23 prejme Simona Pajk, , , .

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v torek, 7. marca 2023, ob 19. uri v okviru 24. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo prepričljivo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2022/23 izglasovalo izjavo ravnateljice Walfdorske šole Simone Pajk, ki jo je 2. septembra 2022 izrekla za Radio Prvi:

Na naši šoli so prepovedana barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo.

Utemeljitev: “V tem zapisu lahko razberemo vrsto stereotipnih predstav in nereflektiranih prepričanj o učenkah in učencih, ki so nestrokovna in jih od pedagoških delavk in delavcev upravičeno ne bi smeli pričakovati. Še več, dolžni bi jih bili jasno, argumentirano zavreči. Izjava namreč vsebuje jasno sporočilo, da je za spolno nasilje kriva ženska sama, s svojim ravnanjem, vedenjem in načinom oblačenja. Še bolj problematično postane to sporočilo ob prepoznanju, da učenkam in učencem, ki se osebnostno in identitetno še formirajo, v šolah tovrstna prepričanja posredujejo in jih v njih utrjujejo ravno tiste osebe, ki bi jih morale preprečevati in jim predstaviti nevarnosti takšnih sporočil. Simona Pajk v izjavi celotno delovanje moškega omejila na domnevne nagonske vzgibe, ga zvedla na raven nerazumnega nagonskega bitja, bitja hormonov, ki jim je slepo prepuščen. Ženske pa so – vsaj po komentarju sodeč – edine odgovorne in razumne, torej tiste, ki lahko položaj moškega »sprejmejo in razumejo«. Zato je tudi zgolj njim naložena odgovornost, da se primerno oblečejo, karkoli že to pomeni.” Jaka Klun v prispevku: Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila.

Letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 25. februarjem in 5. marcem 2023, predlagala 16 izjav. Glasovalo je 1.200 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave vlogerke Damjane Bakarič, ravnateljice Simone Pajk, radijskega voditelja Roberta Roškarja, večkrat pravnomočno obsojenega politika Pavla Ruparja in župnika Janeza Turinka.

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Arena, Članek, Izjave za javnost bodeča neža

, Bodeča neža: finalistke spletnega glasovanja 2022/23, , , .

Delovna skupina je letos v spletno glasovanje za antinagrado bodeča neža sezone 2022/23 predlagala 16 izjav. Spletno glasovanje je potekalo med 25. februarjem in 5. marcem 2023, udeležilo se ga je 1.200 ljudi.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV [1] v okviru 24. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala rdeče zore [2] v torek, 7. marca 2023, ob 19. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3]

V nadaljevanju navajamo izjave po abecednem redu avtorjev in avtoric.

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

Kakšno je intimno razmerje, je odvisno od moškega. Moški je tisti, ki vodi. Ženska pa mu pokaže, kako. Ampak moški vodi. Ženska ne sme voditi. Intimnega razmerja ne bo zvozila. Gotovo je. Pol smo v moški energiji, potem ratam toga, zoprna, vse ženske tečne in nesočne in nežareče. Tega pa moški ne želijo.

Damjana Bakarič, vlogerka

Vir: Moški, zakaj vas ženska dreza v vaše šibkosti? Kaj? To pa že ne. O, ja. Youtube Damjane Bakarič, 3. januar 2023

Utemeljitev:

Vlogerka ponavlja stereotipna pričakovanja in prepričanja o moško-ženskih intimnih razmerjih in tradicionalen pogled na spola. Ne le, da so ta prepričanja boomerska, kot bi temu rekli današnji mladi, oziroma preživeta, so tudi zelo škodljiva, saj raziskave kažejo, da so močne tradicionalne vrednote moških temeljna podlaga za nasilje v zasebni sferi.

Na naši šoli so prepovedana barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo.

Simona Pajk, ravnateljica Waldorfske šole v Ljubljani

Vir: Obleka naredi učenca?, Radio Prvi, 2. september 2022

Utemeljitev:

“V tem zapisu lahko razberemo vrsto stereotipnih predstav in nereflektiranih prepričanj o učenkah in učencih, ki so nestrokovna in jih od pedagoških delavk in delavcev upravičeno ne bi smeli pričakovati. Še več, dolžni bi jih bili jasno, argumentirano zavreči. Izjava namreč vsebuje jasno sporočilo, da je za spolno nasilje kriva ženska sama, s svojim ravnanjem, vedenjem in načinom oblačenja. Še bolj problematično postane to sporočilo ob prepoznanju, da učenkam in učencem, ki se osebnostno in identitetno še formirajo, v šolah tovrstna prepričanja posredujejo in jih v njih utrjujejo ravno tiste osebe, ki bi jih morale preprečevati in jim predstaviti nevarnosti takšnih sporočil. Simona Pajk v izjavi celotno delovanje moškega omejila na domnevne nagonske vzgibe, ga zvedla na raven nerazumnega nagonskega bitja, bitja hormonov, ki jim je slepo prepuščen. Ženske pa so – vsaj po komentarju sodeč – edine odgovorne in razumne, torej tiste, ki lahko položaj moškega »sprejmejo in razumejo«. Zato je tudi zgolj njim naložena odgovornost, da se primerno oblečejo, karkoli že to pomeni.” Jaka Klun v prispevku: Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila.

Čakaj, ti si zdaj najstnik. Kaj ni to prvo leto najstništva? OMG, zdaj boš dobil kmalu mozolje, razganjalo te bo, pa norel boš za puncami in jih vsepovsod prijemal, za krila in za riti.

Robert Roškar, radijski voditelj

Radio1, pogovor z 11-letnikom, 14. september 2022

Utemeljitev:

Poslušalstvu in mlademu sogovorniku izjava sporoča, da je otipavanje deklet nekaj običajnega in sprejemljivega. S šaljivim tonom podpira miselnost, da je spolno nasilje neposredno povezano z moškim spolom in zanj celo značilno. Moške slika kot žrtve njihovih nagonov, podpira mizoginijo in popolnoma odmisli koncept privolitve.

Morda pa ta tudi čaka na pregled mednožja!?
Očitno ima zelo razgreto sceno po vseh teh letih.

Pavel Rupar, večkrat pravnomočno obsojeni politik

Vir: Facebook Pavla Ruparja, 31. marec 2022

Utemeljitev:

Večkrat pravnomočno obsojeni in celo z zaporom kaznovani politik, ki se je za podobno izjavo v preteklosti že opravičil, več kot očitno z opravičilom ni mislil resno in tudi svojega odnosa do žensk in političark ni spremenil. Izjava o tem, kako je Tanja Fajon stala med televizijskim soočenjem, je eden od premnogih in sramotno primitivnih poskusov utišanja žensk v politiki.

Prej, ko bo ustanovljen Zavod 10.marec, manj škode bo Sloveniji povzročil Klub Važnih Babnic, ki so še žleht povrhu. @8Marec

Janez Turinek, župnik

Vir: Twitter, 2. september 2022

Utemeljitev:

Kaj je za župnika hujšega kot ženska, ki pove svoje mnenje? Seveda – več mladih žensk, ki izražajo svoja stališča. Zato se (po vzoru cerkvene hierarhije?) nadeja nekakšnega kluba, v katerem bodo do besede (spet) prišli le moški.

—

[2] Pobudnice festivala žensk Rdeče zore so leta 2000 na Metelkovi delovale v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri. Povezalo jih je izpraševanje položaja žensk v neločljivem spletu umetnosti, kulture, politike, aktivizma in vsakdanjega življenja. Izkazalo se je, da ženske tudi na Metelkovi opravijo večino organizacijskih in ustvarjalnih, a obenem nevidnih del, ki so pogoj za delovanje in živost tako velikega avtonomnega kulturnega centra. Odločile so se, da na mednarodni dan žena, 8. marec, organizirajo festival, ki bo javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Niso se obremenjevale z iskanjem “bistva” žensk, saj so feministični boji preteklosti pokazali, da vprašanje z opredeljevanjem skupnih bioloških ali celo značajskih potez žensk zastira pogled; pozornost iz vsakdanjega podcenjevanja in izkoriščanja žensk in moških v patriarhalni družbi preusmerja v metafiziko “ženstvenosti” in “možatosti”. Namesto utrjevanja meje ali celo sovraštva med spoloma, je festival Rdeče zore ustvarjalnost in druženje vseh udeleženk in udeležencev izkoristil za izpraševanje samoumevnosti meja, ki ne ločujejo in osamijo spolov, temveč ljudi. Letos poteka že 24. Mednarodni feministični in kvirovski festival.

[3] Bodečo nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si.

Arena, Članek, Izjave za javnost bodeča neža

, Bodečo nežo 2021-22 prejme Andrej Vončina, , , .

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki sta jo v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 20. uri v okviru 23. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostila kolektiv Fem TV in ZIZ Maribor, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2021/22 izglasovalo izjavo duhovnika Andreja Vončine, ki jo je 17. februarja 2022 izrekel v Reporterju:

Da, profesionalni šport ženske odvrača od njihovega poslanstva, biološka ura pa tiktaka. Profesionalni šport ima tudi ogromno kvarnih dejavnikov, ki ženske uničuje. Podobno je tudi drugod. Izročilo ni kar tako in točno pove, kje se ženska res uresniči in kje je svobodna.

Utemeljitev: Izjava kaže na ozkoglednost avtorja, ki žensko reducira na njeno reproduktivno funkcijo, poleg tega pa paradoksalno zatrjuje, da bo ženske osvobodilo šele omejevanje v sprejemanju njihovih odločitev.

Letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 21. februarjem in 4. marcem 2022, predlagala 13 izjav. Glasovalo je 552 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave novinarjev Nenada Glücksa, Vinka Vasleta in dialog Petra Kavčiča in Andreja Stareta, ozaveščevalna akcija Policijske uprave Kranj in izjava duhovnika Andreja Vončine, ki je tudi gimnazijski učitelj.

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Arena, Članek, Izjave za javnost bodeča neža

, Finalistke spletnega glasovanja za bodečo nežo 2021/22, , , .

V spletno glasovanje za antinagrado bodeča neža sezone 2021/22 je delovna skupina letos predlagala 15 izjav. Spletnega glasovanja, ki je potekalo med 21. februarjem in 4. marcem 2022, se je udeležilo 552 ljudi.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bosta gostila kolektiv Fem TV[1] in ZIZ Maribor[2] v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo “favoritko” med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov v spletnem glasovanju.[3]

V nadaljevanju navajamo izjave po abecednem redu avtorjev.

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

-1-

“Najbolj se je s histeričnim kričečim izpadom, ki je trajal kar nekaj minut, »izkazala« ravno Tea Jarc. Janša je večinoma tiho prenašal verbalni napad, zgolj na začetku se je odzval, »nisem vedel, da ima Polje (psihiatrična bolnišnica) danes dan odprtih vrat«.”

Nenad Glücks, novinar

Reporter, 22. avgust 2021

Utemeljitev:

“Uporabljeni diskurz o histeričnem vreščanju ni služil zgolj osebni in politični diskreditaciji, ampak je v osnovi seksističen, mizogin in mačističen, zato je velik del očitkov, uperjenih proti Tei Jarc in protestnikom_cam, utemeljen na slabo prikritem mačizmu, še eni od lastnosti vladajoče politike, dela medijev in volilnega telesa.” Boris Vezjak

-2-

“P. K.: “Očitno je uspela prepričati sodnika. Morda je našla kak razlog, da je prekinila.”
A. S.: “S svojo gracioznostjo, morda.”
P. K.: “Ja, adute ima na tem področju. Je treba priznati.”
A. S.: “Ti, ki si strokovnjak na tem področju, vsekakor veš.”
P. K.: “Moški kot moški, pač.””

Peter Kavčič in Andrej Stare, športna novinarja in komentatorja

TVSLO2, prenos ženskega teka na OI, 2. avgust 2021

Utemeljitev:

Prostaški, šovinistični in mačistični dovtipi, ki namigujejo na ženske atribute, s katerimi si športnice domnevno pridobijo naklonjenost sodnikov, niso nobena nujnost dinamičnega in nepredvidljivega športnega poročanja, kakor je pogovor novinarjev kot “spodrsljaj” poskusila opravičiti piar služba RTV. Športna novinarja seksizem gojita kot svoj novinarski slog in športnice komentirata kot objekte, ki kot da v prenosu ne nastopajo zaradi svojih športnih prizadevanj in dosežkov, pač so tam na ogled.

-3-

“Smo v obdobju zelo nizkih temperatur in zaledenelih šip, zato je obvezna zimska oprema tudi za šoferja. Kaj morate imeti s sabo? Obvezno trak ali kapo, rokavice, drzalico, pa čaj. Pa bomo videli zdaj, zakaj vse to rabimo. (Pokliče soprogo.) Evo, pa ji date. Tri stvari ji morate dati: da je ne bo zeblo, pa da lahko začne pucati. Ful je dobro, da ste poročeni, brez žene ali punce to ne gre. Zakaj pa čajček? Zato, da ko ona puca, vas ne bo zeblo. To je pa za vas.”

Policijska uprava Kranj

Uradna Facebook stran Policijske uprave Kranj, video Čista stekla, 23. november 2021

Utemeljitev:

Policija v oglasni akciji, s katero promovira varnost v prometu, uporabi seksistično šalo. Če ne razumejo, zakaj to ni primerno, se da pojasniti tudi tako: hitro je jasno, kako neprimerno bi bilo, da bi policija v ozaveščevalni akciji uporabila rasistično ali nacionalistično šalo. Državni organ, ki se smeje na račun žensk, ne vliva zaupanja, da bo resno jemal in obravnaval nasilje na podlagi spola.

-4-

“Kaj ti je deklica, da si tolk fukjena?
Nič mi ni, sam tableta mi včas’ popusti.”

Vinko Vasle, novinar in publicist

Twitter, 10. januar 2022

Utemeljitev:
Žalitve in diskreditacije o neuravnovešenosti so tipičen mizogin napad na žensko, ki si je drznila kritizirati politiko. Gre za zastraševalno sporočilo vsem ženskam, naj ne vstopajo v polje politike ali v polje njene kritike.

-5-

“Da, profesionalni šport ženske odvrača od njihovega poslanstva, biološka ura pa tiktaka. Profesionalni šport ima tudi ogromno kvarnih dejavnikov, ki ženske uničuje. Podobno je tudi drugod. Izročilo ni kar tako in točno pove, kje se ženska res uresniči in kje je svobodna.”

Andrej Vončina, duhovnik

Reporter, 17. februar 2022

Utemeljitev:

Izjava kaže na ozkoglednost avtorja, ki žensko reducira na njeno reproduktivno funkcijo, poleg tega pa paradoksalno zatrjuje, da bo ženske osvobodilo šele omejevanje v sprejemanju njihovih odločitev.

—

[2] Kolektiv ZIZ se je vzpostavil leta 2013 in je do 2021 deloval pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže Maribor. Z letom 2021 je bilo ustanovljeno Kulturno umetniško društvo ZIZ. Društvo aktivno deluje in ustvarja na področju družbeno-angažiranega gledališča. Z delavnicami po metodi gledališča zatiranih in avtorskim ustvarjanjem političnih predstav ZIZ preizprašuje razmerja moči v družbi. Predstave, s katerimi se je ZIZ predstavil mariborski, slovenski ter tudi mednarodni publiki, so: Slovenska mati in hči, Med dvema ognjema, Objem granitne kocke, Za 4 stenami, Ema, Calais, Calais in Pandorina skrinjica.

Arena, Članek, Izjave za javnost bodeča neža

, Bodeča neža: rezultati spletnega glasovanja sezone 2020-21, , , .

Spletno glasovanje za seksistično izjavo 2020/21 je letos potekalo od 19. februarja do 4. marca 2021. Udeležilo se ga je doslej rekordno število posameznikov in posameznic: glasovalo je kar 1.667 oseb.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na spletni razglasitvi nagrade, ki jo bo preko spleta gostil kolektiv FEM TV [1]. Spletni dogodek bo potekal v nedeljo, 7. marca 2021, ob 19. uri. Vse_i, ki boste spremljale_i spletni dogodek, boste lahko v živo glasovale_i za svojo »favoritko« med 5 izjavami, ki so prejele največ glasov na spletnem glasovanju [2].

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

Rezultati spletnega glasovanja za bodečo nežo – vrstni red je poimenski:

“Hkrati naj se v zakon ustrezno umesti tudi nadlegovanje žensk, ki “z rdečo cunjo” mahajo moškim pred očmi.

Rdeča cunja-beri: nesramno izzivalna obleka, cunce, ki komajda kaj pokrivajo ali celi nič (pod mini kiklcami). Ena taka je bila pri meni na intervjuju za službo”

Brane Dobnikar, nekdanji v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni

Twitter, 4. 2. 2021

Utemeljitev:

Izjava je seksistična in nazorno kaže dojemanje žensk kot objektov, ki se jih lahko po mili volji seksualizira in objektificira. Obenem poskuša z nezmožnostjo samokontrole moških utemeljiti, zakaj naj bi bilo nasilje oziroma spolno nadlegovanje upravičeno. Predpostavlja, da si moški žensko lahko prilasti zaradi njenega načina oblačenja, ki naj bi bil »izzivalen«: žrtev naj bi bila za nadlegovanje »kriva sama, saj je izzivala«.

“Slovenski CSDji so leglo feministk, nedofukanih zafrustriranih žensk in beta poženščenih fantkov.”

Borut Jakopin, pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve

Twitter, 11. 8. 2020 (kasneje izbrisan čivk, via Siol.net, 12. 8. 2020)

Utemeljitev:

Utemeljitev: Sporočilo izjave je zelo preprosto – avtor koprni po svetu, v katerem bi tako ženske kot moški vedele_i, kje je njihovo »naravno«, s spolom določeno mesto. Avtorjeva težava je, da takšnega sveta ni (več), zato bi ga z zarotitvenim čivkanjem rad priklical (nazaj). (M. Dobnikar, spol.si.) Tvit je nato delil še državni sekretar Vinko Gorenak.

“Če bodo te spremembe sprejete, se bo celotna spolna igra v tej državi spremenila, predvsem za moške.”

Doc. dr. Miha Šepec, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Odmevi, RTVSLO 3. 2. 2021

Utemeljitev:

Posilstvo in spolno nasilje spadata med najhujše in najbolj grobe posege v človekovo telo, ki pri žrtvah povzročijo strah, slabo samopodobo, občutke nemoči in nesposobnosti, tesnobo, občutke krivde in sramu, lahko pa tudi samodestruktivno vedenje ali težave v duševnem zdravju. Pravna ureditev po modelu »samo ja pomeni ja« žrtvam sporoča, da za nasilje, ki so ga doživele, niso krive. Izjava gospoda Šepca, da nas mora skrbeti, ko bodo zaradi posilstev trpeli storilci (več prijav), je do žrtev ponižujoča in žaljiva. Alarmantno ni, da se po uvedbi modela »samo ja pomeni ja« poveča število prijav posilstev, alarmantno je, da v EU v povprečju posilstvo prijavi samo 14 % žrtev.

“Ampak bistvo se mi zdi drugje. Če je seks samo rekreacija, potem posilstvo ni nič hujšega kot faul. Če pa seks ni rekreacija, pa pade temeljna premisa naprednega™ pogleda na to vprašanje, ki je uveljavljeno od 1968 dalje.”

Prof. dr. Žiga Turk, nekdanji šolski minister

Twitter, 5. 2. 2021

Utemeljitev:

Avtor izjave meni, da je seksualna revolucija leta 1968 posilstvo preoblikovala v športni prekršek, se pravi, svobodno odločanje (žensk) o spolnosti naj bi bilo pogojeno s sprejemanjem možnosti posilstva. Iz drugih tvitov lahko razberemo, da naj bi bil pravilni pogled na spolnost »sveto darovanje drug drugemu«. Ne glede na to, kaj si Turk misli o seksu, pa je očitno, da mu nekaj ni jasno – posilstvo ni seks! Je nasilje, ki spolnost uporabi kot sredstvo. Žiga Turk s svojo izjavo relativizira spolno nasilje, in to v času, ko naše fakultete pretresajo izjave o spolnem nadlegovanju študentk_ov s strani profesorjev.

“Šele takrat, ko bo moški POPOLNOMA in ZAVESTNO penetriral v svojo žensko (mentalno, emocionalno, spiritualno in predvsem seksualno), bo lahko “penetriral” v ta svet in v to življenje, kljub občasnemu odporu, ki ga od sveta (ter od svoje ženske) dobiva.”

Urban Urbanc, duhovni voditelj

Sensa, 11. 1. 2021

Utemeljitev:

Avtor za razlaganje metafizičnega uporablja prispodobo posilstva, ki ga razume kot občasni odpor žensk, ki ga moški morajo/lahko preprosto ignorirajo. Poleg tega ženske postavlja v vlogo lastniškega objekta, s katerim lahko moški počno, kar želijo. Duhovni napredek posameznika se ne meri po odporu žensk (in sveta)!

—

[2]Bodečo Nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore / Red Dawns in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Več o nagradi bodeča neža http://bodeca-neza.spol.si
Spletno glasovanje za seksitčno izjavo http://bodeca-neza.spol.si/

Arena, Članek, Izjave za javnost bodeča neža