Rezultati za oznako "seksizem"

, Sezona laserjev se je začela: analiza oglasa za lasersko odstranjevanje dlak, , , .

Vsako leto se jeseni ali spomladi – odvisno od marketinških trendov – ponovi enak prizor: panoji ob cestah, oglasni zasloni v nakupovalnih središčih in sponzorirane objave na družbenih omrežjih nas opozarjajo, da se “sezona laserjev” za odstranjevanje dlak znova začenja. Kot da gre za vremenski pojav, ne pa za industrijo, ki iz tradicionalno gojenega nezadovoljstva žensk z njihovimi telesi ustvarja stabilen dobiček.

Tokratni primer ni nič novega, a je kljub temu vreden kritične obravnave. Panoji, ki prikazujejo žensko telo v spodnjicah, izpod katerih segajo dlake, naj bi domnevno sporočali: Glejte, to je problem, ki ga morate rešiti, in mi imamo rešitev. Toda na ta način dejansko ustvarjajo in utrjujejo ravno problematične norme.

Normativnost telesa kot marketinška valuta

Študije spola in feministične teorije že desetletja opozarjajo, da je nadzor nad ženskimi telesi (od oblačenja do dlak) ključni mehanizem patriarhalne discipline. Oglaševanje, ki prikazuje dlake kot nesprejemljiv odklon, sporoča, da ženska vrednost in družbena sprejemljivost temeljita na prilagajanju pričakovani estetiki. Čeprav se v javnosti zdi, da smo napredovali, so takšni oglasi jasen opomnik, da je poraslo žensko telo še vedno obravnavano kot neurejeno, manj zaželeno ali celo nečisto.

Ironično je, da prav oglaševalske kampanje ustvarjajo problem, za katerega nato v isti sapi ponujajo rešitev. Iz gole biološke realnosti naredijo tržno napako. Poudarjanje dlak na plakatih ni ozaveščanje, temveč marketinška dramatizacija (”Glejte, kakšna groza!”) da bi potrošnico spomnili, da mora na laserski tretma, če želi ostati v kategoriji “ustrezne”.

Odgovorno oglaševanje?

Z vidika enakosti spolov in odgovornega oglaševanja bi morali oglaševalci preseči taktike, ki temeljijo na občutku sramu. Samoregulativni oglaševalski standardi v številnih evropskih državah že eksplicitno poudarjajo, da oglaševanje ne sme reproducirati stereotipov, ki degradirajo, diskriminirajo ali pritiskajo na posamezne skupine, še posebno na ženske, to zgodovinsko tarčo idealov, ki jih ni mogoče doseči brez industrijske podpore.

Oglasi, ki žensko telo prikazujejo zgolj kot estetski projekt, ne kot subjekt z lastno avtonomijo, ne prispevajo k večji enakosti. Nasprotno, reproducirajo retoriko, po kateri je “normalno” le telo, ki se ujema s kozmetičnimi normami – normami, ki jih industrija sama določa in prodaja.

Ali res potrebujemo še en opomin, da je z nami nekaj narobe?

Če se vsakič znova zagnano začenja “sezona laserjev”, bi se morda morali vprašati, ali ne bi raje začeli sezone kritičnega razmisleka. Dlake niso problem. Problem je, da so laserji še vedno tako učinkovito prodajani produkt.

In če je res vse stvar izbire, zakaj oglaševanje vztrajno izpostavlja zgolj eno možnost kot pravo, primerno in družbeno sprejemljivo? Svobodna izbira lahko obstaja le tam, kjer ni pritiskov, sramotenja in vnaprej postavljenih pričakovanj.

Sezona laserjev se je torej res začela, sezona spoštljivega in odgovornega oglaševanja pa očitno še ne.

V uredništvu spol.si ostro obsojamo oglaševalske prakse, ki izkoriščajo ženska telesa kot orodje za ustvarjanje občutka pomanjkljivosti, utrjujejo spolne norme in sram glede telesne poraščenosti, ter znova pozivamo oglaševalke_ce k uporabi pristopov, ki spoštujejo dostojanstvo, raznolikost in telesno avtonomijo.

Laser_ oglas

Oglas o katerem govorimo. (Foto: Avtorica neznana)

 


Prispevek je nastal v okviru projekta ‘Z bodicami nad seksizem. Financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oz. avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne moreta biti odgovorna. 

Flag_2colors.eps NHC

, Bodeča neža 2024/2025: družba postaja vse bolj občutljiva na seksizem, , , .

Delovna skupina, ki smo jo sestavljale člani_ce Rdečih zor in uredništva spol.si, je izmed več kot 70 predlaganih seksističnih izjav izbrala 20 nominirank za antinagrado Bodeča neža – za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/2025.

Naloga je bila letos še posebno zahtevna. Število nominacij je bilo rekordno. To pa ne govori le o širjenju seksističnega diskurza, temveč tudi o naraščajoči družbeni občutljivosti in prepoznavanju problematičnih izjav ter odzivanju nanje. Opazili_e smo, da je javnost vse bolj pozorna na diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi tam, kjer so bile nekoč samoumevne ali vsaj tolerirane – v glasbi, umetnosti in zabavni industriji, ne le v gospodarstvu, politiki in vsakdanji komunikaciji.

Nekateri primeri v nadaljevanju prispevka so vzeti iz nabora nominiranih izjav, ki niso bile vključene v končno glasovanje, vendar jih kljub temu izpostavljamo kot del širšega trenda seksističnega diskurza v javnem prostoru.

1. Razmah seksizma v »alternativnih« medijih

Iz več nominiranih izjav je očitno, da sodobni mediji, kot so podkasti, blogi, vlogi in kratki video posnetki, poleg družbenih omrežij postajajo vroče točke širjenja seksističnih, mizoginih in celo sovražnih stališč. Ti mediji delujejo brez uredniške politike, avtorji in avtorice pa pogosto provocirajo in iščejo klike, ne da bi prevzeli odgovornost za izbor gostov in gostij, izbor tem in širjene vsebine, ki prispevajo k normalizaciji in banalizaciji seksizma, celo nasilja. Prav tako se pogosto ne pripravijo na goste in obravnavane teme, gostov ne znajo ustaviti, jim ugovarjati ali kritično ovrednotiti njihovih odgovorov. Problematične vsebine tako oddajajo v javnost brez kakršnegakoli uredniškega ali etičnega filtra.

Omar Naber:
»Rad vidim, da ženska rada poskrbi za dom, čeprav morda to ni njen dom.«
(Vir: podkast Davida Milosavljevića, 1. junij 2024)➡️ Zgodba, v kateri je ključna lastnost »prave« ženske njena pripravljenost, da brez besed seže po metli in začne pospravljati, utrjuje globoko zakoreninjene patriarhalne norme, ki ženski pripisujejo skrb za dom kot njeno samoumevno vlogo.

2. Seksizem v tradicionalnih medijih in njihova prilagoditev »klikabilnosti«

Tudi tradicionalni mediji se vse bolj prilagajajo senzacionalistični logiki digitalnega prostora. Seksistični naslovi, trivializacija žensk skozi stereotipe in uporaba mizogine retorike za pridobivanje pozornosti kažejo, da so tudi klasični mediji del problema. Ob tem opažamo, da v uredništvih in med novinarji_kami zaskrbljujoče upadata znanje in kritični uvid v vprašanja enakosti spolov. Manjkajo glasovi, ki bi znali prepoznati in obravnavati sistemske težave diskriminacije, uredniške odločitve pa vse bolj temeljijo na iskanju pozornosti – na klikih, ki prinašajo denar, namesto na družbeni odgovornosti. Posebno problematična je praksa, da imajo članki pogosto dva različna naslova – na spletu senzacionalističnega in klikabilnega, v tiskani izdaji pa resnejšega, kar govori o zavestni manipulaciji s pozornostjo bralk in bralcev ter razkriva dvojne standarde novinarskih praks.

Em. P., novinar_ka Žurnal24:
»Prve obline RTVS tožijo nacionalko.«
(Vir: Žurnal24, 28. november 2024)➡️Takšno razvrednotenje novinarke je nesprejemljivo; urednice_ki in novinarke_ji bi morali zavračati škandalozno in seksistično poročanje ter se zavedati, da sooblikujejo podobo žensk v javnosti. Sprašujemo se, kje sta uredniški odbor in novinarsko častno razsodišče.

3. Seksizem ni omejen le na eno politično ali ideološko sfero

Seksizem ni specifičen za eno politično stran ali družbeno skupino, v izboru so seksistične izjave iz različnih družbenih sfer – od gospodarstva in akademskega sveta do politike in zabavne industrije. Zaskrbljujoč je očiten manko uvida v sistemsko diskriminacijo v gospodarstvu. Razen enega podjetja, ki je obsodilo seksistične izjave vodilnega kadra, v svetu gospodarstva ni zaznati nobene kritične refleksije na temo spolne enakosti. Prav ljudje iz gospodarstva so tisti, ki s svojimi vplivnimi položaji krojijo ekonomsko politiko in odločajo o distribuciji kapitala, a hkrati s svojimi izjavami vztrajajo pri zastarelih pogledih na spolne vloge ter v javnosti širijo diskriminatorne in stereotipne predstave o ženskah in moških.

Franc Jager, podjetnik leta 2024:
»Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska, ki ga doma preveč dobro pita, potem pa mu nekega dne odpove srce.«
(Vir: spletni članek z naslovom »Franc Jager: Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska« in tiskana verzija z naslovom: »Če imaš denar, je najlažja stvar, da se razvadiš«, Nedelo, 1. julij 2024)➡️ O ženskah kot »uničevalkah moških« se je izrekel prejemnik naziva podjetnik leta, ki še živi v nekaterih drugih, preteklih časih, ko so moški lahko svobodno izbirali, kaj so, svobodno prihajali in odhajali, svobodno pili in jedli.

4. Banalni, vsakdanji seksizem je enako problematičen kot odkrito sovraštvo

Nekatere izbrane izjave izražajo odprto sovraštvo in diskriminacijo, druge so subtilnejše, a prav tako nevarne, saj utrjujejo spolne stereotipe, ki normalizirajo neenakost. Med nominiranimi izjavami so tako zelo eksplicitne mizogine izjave kot tudi »blagi« seksistični komentarji, zaviti v šale, zato se zdijo nenevarni, a prispevajo k ustvarjanju družbenega okolja, v katerem so ženske in moški še vedno obravnavani skozi prizmo tradicionalnih spolnih vlog.

Klemen Bučan, radijski in televizijski voditelj:
»Izjemna stvar. Mislim, da bo vršilka dolžnosti zelo zadovoljna, sicer ne vem, kako imata doma urejeno hierarhijo, kdo kaj počne, ampak po mojem bo vesela zdajle. Shoppster podarja, oziroma vršilki dolžnosti, Tefal parno postajo.«
(Vir: oddaja Kolo sreče, Planet TV, 19. december 2024)➡️ Voditelj nagrado – likalnik oziroma parno postajo – avtomatično pripiše tekmovalčevi partnerki, kot da je samoumevno, da bo za likanje skrbela ona. To ni le klišejsko, temveč odraža širšo družbeno normo, ki ženske postavlja v vlogo primarnih gospodinjskih oskrbnic. Takšna »humorna« opazka ni nedolžna – krepi prepričanje, da je skrb za dom izključno ženska odgovornost, in obenem minimizira pomen enakovredne delitve dela v gospodinjstvu.

5. Povečana agresivnost in vulgarizacija javnega diskurza

Več nominiranih izjav kaže, da komunikacijska kultura v javnem prostoru ni le seksistična, ampak tudi vse bolj agresivna, vulgarna in brez vsakršnih zadržkov. Seksizem se predvsem na družbenih omrežjih pogosto prepleta z žaljivkami, omalovaževanjem in odkrito sovražnostjo. Zlasti skrbi, da takšno komunikacijo uporabljajo tudi ljudje na pomembnih položajih, s čimer jo dodatno normalizirajo.

Janez Pogorelec:
»Da jo je precej dobro nabil v tem intervjuju…«
(Vir: X, 15. maj 2024)➡️ Uporaba izraza »dobro nabil« za opis besedne izmenjave implicira nasilje in krepi dominanten, agresiven način komunikacije. Takšne izjave ne le normalizirajo besedno in simbolno nasilje nad ženskami, temveč tudi prikazujejo moške kot tiste, ki ženske sogovornice »postavljajo na njihovo mesto«.

 

Kljub širjenju seksizma v javnem prostoru pa rekordno število nominacij ne pomeni le porasta seksističnega diskurza, temveč tudi večjo družbeno občutljivost in prepoznavanje problematičnih izjav. Javnost vse bolj prepoznava seksizem, diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi v kontekstih, kjer so bile nekoč samoumevne – v glasbi, umetnosti, zabavni industriji, oglasih in celo v vsakdanji komunikaciji. Nominacije kažejo, da javnost ni več pripravljena pasivno sprejemati vsebin, ki utrjujejo spolne stereotipe ali normalizirajo neenakost. To pomeni, da seksizem v družbi ne ostaja neopažen, temveč da obstaja vse večji pritisk k spremembam in odgovornosti za besede in dejanja, ki soustvarjajo javni diskurz.

Gregor Hrovatin:
»Da bi v družbi jedla, pila svinjarijo, ki redi, tako kot drugi,
doma pa se afnala, stradala in hujšala
– tako kot druge vsaka zase«
(Vir: blog, 30. avgust 2024)➡️ Čeprav gre za del pesmi, ta ne obstaja v vakuumu. Objavljena je v blogu, kjer avtor predvsem komentira politične in družbene zadeve, kar ji daje širši pomen. V tem kontekstu pesem ne deluje kot neobvezujoč poskus umetniškega izdelka, temveč kot del širše družbene razprave, ki oblikuje in utrjuje nekatere poglede na ženske. Poezija je lahko kritična, provokativna ali satirična, a to ne pomeni, da je imuna na analizo in kritiko, še posebno ko prispeva k utrjevanju škodljivih družbenih vzorcev.

 

S tem ko opozarjamo na najbolj problematične izjave leta, ne osvetljujemo le posameznih primerov, ampak tudi strukturne težave, ki omogočajo njihovo reproduciranje. Če želimo enakopravnejšo družbo, moramo zavzeti jasno stališče in aktivno nasprotovati seksizmu v vseh njegovih oblikah – od vulgarnih žaljivk do subtilnih, a enako škodljivih stereotipov.

Zato vas vabimo, da s svojim glasom prispevate k prepoznavanju in obsodbi seksističnega diskurza. Glasovanje se je začelo 17. februarja ob polnoči in traja do 2. marca 2025 do polnoči. Glasujete lahko na www.bodeca-neza.si/glasovanje, vse nominirane izjave in arhiv nominiranih izjav preteklih let pa si lahko ogledate na www.bodeca-neza.spol.si.