Rezultati za oznako "rdeče zore"

, Bodečo nežo 2025/26 prejme Štefan Pavlinjek, , , .

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v soboto, 7. marca 2026, ob 20. uri v okviru 27. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2025/26 izglasovalo izjavo Štefana Pavlinjeka, direktorja in lastnika ROTO Group:

Ne morem dovoliti, da bom dal božičnico tistim, ki si je ne zaslužijo. Tistim, ki so na bolniški odsotnosti, tistim, ki so na porodniškem dopustu, ki ne doprinesejo ničesar k uspehu tistega leta.

Utemeljitev:

Sporočilo je jasno. V kulturi, v kateri družbeno solidarnost zamenja kaznovanje ranljivosti, uspeh pa se meri po tem, kdo najbolje ustreza idealu neprekinjene produktivnosti, je idealen delavec vedno zdrav, vedno prisoten moški, brez telesnih omejitev ali družinskih obveznosti.

Tudi letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 18. februarjem in 3. marcem 2026, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja se je udeležilo 570 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave pesnika Andreja Brvarja, prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, prodajalne bureka v Ljubljani Burek Olimpija, Štefana Pavlinjeka, direktorja in lastnika ROTO Group, Alberta Riere, (nekdanjega) trenerja NK Celje in Stanislava Zoreta, nadškofa frančiškana (vse si lahko preberete tukaj).

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: info@spol.si

 

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča MJU.

Arena, Članek, Seksizem, Uncategorized , , ,
, Bodečo nežo 2024/25 prejme prof. dr. Igor Saksida, , , .

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v okviru 26. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostil kolektiv Fem TV, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/25 izglasovalo izjavo prof. dr. Igorja Sakside, literarnega zgodovinarja in predavatelja na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru:

Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.

Utemeljitev:

V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.

 

Tudi letošnji nabor izjav za bodečo nežo je, kot vsako leto doslej, potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave urologa Ljuba Breskvarja, youtuberja Dina Hajderovića, literarnega zgodovinarja in predavatelja na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru prof. dr. Igorja Sakside, nekdanjega predsednika uprave Darsa Davida Skornška in evropske poslanke Romane Tomc.

 

Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.

Arena, Članek, Seksizem, nasilje, Uncategorized , , ,
, Bodeča neža 2024/2025: pet finalistk, , , .

Imamo pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2024/2025!

Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe. Marsikoga so izjave razburile, na družbenih omrežjih pa ste nam predlagale_i še več možnih ocen – od vulgarnih in prostaških do takšnih, s katerimi ste nam želele_i povedati, da smo nekaj – kajpak – popolnoma narobe razumele_i in pomotoma nominirale_i. Več izjav je finale zgrešilo le za las.

Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV v okviru 26. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v Dvorani Jenko Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana.

Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo »favoritko« med petimi izjavami, ki so na spletnem glasovanju prejele največ glasov.

Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si. 

V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric:

– 1  – 

Ce govorite iz lastnih izkusenj, bi bilo to, morda, resnicno.

A svet je drugacen, nekatere odrasle zenske so neodgovorne in splav odkrito in brez kancka samokroticnosti uporabljajo kot kontracepcijo.

Namesto, da prebirate laznjive casopise in gledate pop tv, vprasajate kaksnega ginekologa o tem. Odgovori vas bodo presenetili.

A nic ne de. Bomo vsi placevali za depresijo, vnetne medenicne posledice, krvavitve in , nenazadnje, IVF, ker se neplodnost po abortusu lahko zvisa (ne upostevajoc seksualno svobodo modernih zensk).

Ljubo Breskvar, dr. med., urolog

Omrežje X, 9. marec 2024

Utemeljitev: 

Reproduktivno in spolno zdravje žensk je pogosto tema neargumentiranih razprav. Izjava prikazuje ženske kot neodgovorne in lahkomiselne, čeprav je prekinitev nosečnosti posledica kompleksnih odločitev. Osebne izkušnje žensk postavlja pod vprašaj, zanika legitimnost njihovega doživljanja in znanja ter posredno postavlja moške ali/in zunanje avtoritete za bolj pristojne razsodnike. Moralizira o »spolni svobodi modernih žensk« in jih obsoja zaradi njihove pravice do odločanja o lastnem telesu. Predpostavlja, da moški niso odgovorni za uporabo zaščite pred nosečnostjo. Urolog na zavajajoč način poudarja morebitne negativne posledice prekinitve nosečnosti. Čeprav ima kot zdravnik posebno odgovornost za zagotavljanje točnih, z dokazi podprtih informacij, s svojimi izjavami krepi napačne predstave in stigmatizacijo splava, kar lahko posredno škoduje zdravju in pravicam žensk.

– 2 –

Punca se začne razvijati pri 13., 14. , 15., 16., to je top, tam do 25. se še držijo, odvisno, kakšen življenjski slog ima. Ampak tudi, če hodi na fitnes, pazi na prehrano, ne kadi, ne pije, leta naredijo svoje. Koža se začne povešati, strije so, gube so … Če rodi, se to pospeši. S telovadbo lahko trebuh uredi, a to so po navadi tiste, ki res živijo za telovadbo in fitnes, teh je pa zelo malo. Take punce si tudi ne želiš imeti, ker to samo šteje kalorije in z njo ne moreš iti ven jest, ker neprestano komplicira.

Dino Hajderović, digitalni ustvarjalec, youtuber, igralec

YouTube podkast Davida Milosavljevića, 13. julij 2024

Utemeljitev:

Izjava Hajderovića prispeva k mizogini kulturi, v kateri so ženske reducirane na objekt estetske presoje, namesto da bi bile razumljene kot enakovredne posameznice s kompleksnimi življenji. 44-letni moški brez zadržkov presoja telesa mladoletnih deklet, kar je oblika normalizacije spolnega nasilja in nadlegovanja otrok. Z degradiranjem naravnih telesnih sprememb, kot so staranje, nosečnost in materinstvo, spodbuja nezdravo idealizacijo mladosti ter ženskam sporoča, da je njihova vrednost pogojena s fizičnim videzom, ne pa z njihovo osebnostjo, izkušnjami in/ali sposobnostmi.

Nekateri slovenski podkasti se znova izkazujejo kot problematični, saj se osredotočajo predvsem na kontroverznosti. Voditelj pogovora David Milosavljević izjave gosta ni bil sposoben prepoznati kot problematične in je v oddaji ni obsodil ali ustrezno naslovil, temveč je gostu omogočil nadaljnjo uporabo platforme. Izgleda, kot da ga bolj kot vpliv, ki ga ima s svojimi vsebinami na javnost, zanima zgolj njihov domet.*

*Besedilo je bilo posodobljeno po začetku glasovanja.

– 3 –

Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.

Prof. dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar, predavatelj na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru

Radio Ars, 28. februar 2024

Utemeljitev:

V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.

– 4 –

A v Šiški še katera da?

David Skornšek, nekdanji predsednik uprave Darsa

Redno letno srečanje zaposlenih DARS, Planica, 8. junij 2024. 

Utemeljitev: 

Izjava predsednika uprave Darsa prikazuje ženske kot (spolne) objekte in s tem ustvarja okolje, kjer so seksistični komentarji sprejemljivi tudi na uradnih dogodkih. Dejstvo, da jo je izrekel vodilni v največji državni družbi, ki upravlja več kot tri milijarde državnega premoženja, kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje profesionalnosti in spoštovanja do zaposlenih. Ko oseba na vodilnem položaju normalizira takšne izjave, ne gre zgolj za posamičen zdrs, ampak za širši signal, da so seksistične pripombe nekaj, kar lahko vodilni izrekajo brez resnih posledic. Pozitivno je, da je Dars prepoznal kršitev etičnih načel in internega kodeksa in o tem obvestil nadzorni svet.

– 5 –

Danes sem v @Europarl_SL glasovala proti predlogu, da se pravica do splava vpiše v Evropsko pogodbo. Samo 163 nas je bilo. Kako daleč smo zabredli kaže tudi to, da večina nima nobenih težav podpreti trditev, da lahko poleg žensk zanosijo tudi druge osebe.

Gre za širšo politično agendo, povzano z rušenjem družinskih vrednot. Takšne kampanje so v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, zavržne. Ukvarjati bi se morali s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje, sicer nas kmalu ne bo več.

Gre tudi za nedopusten poseg v pravico držav članic, da o tem vprašanju odločajo samostojno.

Romana Tomc, evropska poslanka, izvoljena na listi SDS

Omrežje X, 11. april 2024

Utemeljitev:

Pravica do splava je temeljna pravica, povezana z avtonomijo telesa in enakopravnostjo spolov. Dejstvo je, da obstajajo osebe, ki se identificirajo kot transspolne ali nebinarne osebe in lahko zanosijo; zanikanje njihovega obstoja poglablja njihovo diskriminacijo in marginalizacijo. Trditev ignorira dejstvo, da so družine lahko raznolike. Poleg tega avtorica izkorišča koncept »demografske zime« kot orodje za omejevanje reproduktivnih pravic, ne da bi upoštevala kompleksnost vzrokov za nizko rodnost, ki vključujejo družbene, ekonomske in kulturne dejavnike. Takšna retorika ne priznava, da je odločitev o rojstvu otrok osebna in da je podpora rodnosti mogoča le skozi celostno in vključujočo družinsko politiko.

Arena, Članek, Izjave za javnost, Seksizem, nasilje, Uncategorized , , ,
, Bodeča neža 2024/2025: družba postaja vse bolj občutljiva na seksizem, , , .

Delovna skupina, ki smo jo sestavljale člani_ce Rdečih zor in uredništva spol.si, je izmed več kot 70 predlaganih seksističnih izjav izbrala 20 nominirank za antinagrado Bodeča neža – za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2024/2025.

Naloga je bila letos še posebno zahtevna. Število nominacij je bilo rekordno. To pa ne govori le o širjenju seksističnega diskurza, temveč tudi o naraščajoči družbeni občutljivosti in prepoznavanju problematičnih izjav ter odzivanju nanje. Opazili_e smo, da je javnost vse bolj pozorna na diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi tam, kjer so bile nekoč samoumevne ali vsaj tolerirane – v glasbi, umetnosti in zabavni industriji, ne le v gospodarstvu, politiki in vsakdanji komunikaciji.

Nekateri primeri v nadaljevanju prispevka so vzeti iz nabora nominiranih izjav, ki niso bile vključene v končno glasovanje, vendar jih kljub temu izpostavljamo kot del širšega trenda seksističnega diskurza v javnem prostoru.

1. Razmah seksizma v »alternativnih« medijih

Iz več nominiranih izjav je očitno, da sodobni mediji, kot so podkasti, blogi, vlogi in kratki video posnetki, poleg družbenih omrežij postajajo vroče točke širjenja seksističnih, mizoginih in celo sovražnih stališč. Ti mediji delujejo brez uredniške politike, avtorji in avtorice pa pogosto provocirajo in iščejo klike, ne da bi prevzeli odgovornost za izbor gostov in gostij, izbor tem in širjene vsebine, ki prispevajo k normalizaciji in banalizaciji seksizma, celo nasilja. Prav tako se pogosto ne pripravijo na goste in obravnavane teme, gostov ne znajo ustaviti, jim ugovarjati ali kritično ovrednotiti njihovih odgovorov. Problematične vsebine tako oddajajo v javnost brez kakršnegakoli uredniškega ali etičnega filtra.

Omar Naber:
»Rad vidim, da ženska rada poskrbi za dom, čeprav morda to ni njen dom.«
(Vir: podkast Davida Milosavljevića, 1. junij 2024)➡️ Zgodba, v kateri je ključna lastnost »prave« ženske njena pripravljenost, da brez besed seže po metli in začne pospravljati, utrjuje globoko zakoreninjene patriarhalne norme, ki ženski pripisujejo skrb za dom kot njeno samoumevno vlogo.

2. Seksizem v tradicionalnih medijih in njihova prilagoditev »klikabilnosti«

Tudi tradicionalni mediji se vse bolj prilagajajo senzacionalistični logiki digitalnega prostora. Seksistični naslovi, trivializacija žensk skozi stereotipe in uporaba mizogine retorike za pridobivanje pozornosti kažejo, da so tudi klasični mediji del problema. Ob tem opažamo, da v uredništvih in med novinarji_kami zaskrbljujoče upadata znanje in kritični uvid v vprašanja enakosti spolov. Manjkajo glasovi, ki bi znali prepoznati in obravnavati sistemske težave diskriminacije, uredniške odločitve pa vse bolj temeljijo na iskanju pozornosti – na klikih, ki prinašajo denar, namesto na družbeni odgovornosti. Posebno problematična je praksa, da imajo članki pogosto dva različna naslova – na spletu senzacionalističnega in klikabilnega, v tiskani izdaji pa resnejšega, kar govori o zavestni manipulaciji s pozornostjo bralk in bralcev ter razkriva dvojne standarde novinarskih praks.

Em. P., novinar_ka Žurnal24:
»Prve obline RTVS tožijo nacionalko.«
(Vir: Žurnal24, 28. november 2024)➡️Takšno razvrednotenje novinarke je nesprejemljivo; urednice_ki in novinarke_ji bi morali zavračati škandalozno in seksistično poročanje ter se zavedati, da sooblikujejo podobo žensk v javnosti. Sprašujemo se, kje sta uredniški odbor in novinarsko častno razsodišče.

3. Seksizem ni omejen le na eno politično ali ideološko sfero

Seksizem ni specifičen za eno politično stran ali družbeno skupino, v izboru so seksistične izjave iz različnih družbenih sfer – od gospodarstva in akademskega sveta do politike in zabavne industrije. Zaskrbljujoč je očiten manko uvida v sistemsko diskriminacijo v gospodarstvu. Razen enega podjetja, ki je obsodilo seksistične izjave vodilnega kadra, v svetu gospodarstva ni zaznati nobene kritične refleksije na temo spolne enakosti. Prav ljudje iz gospodarstva so tisti, ki s svojimi vplivnimi položaji krojijo ekonomsko politiko in odločajo o distribuciji kapitala, a hkrati s svojimi izjavami vztrajajo pri zastarelih pogledih na spolne vloge ter v javnosti širijo diskriminatorne in stereotipne predstave o ženskah in moških.

Franc Jager, podjetnik leta 2024:
»Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska, ki ga doma preveč dobro pita, potem pa mu nekega dne odpove srce.«
(Vir: spletni članek z naslovom »Franc Jager: Moškega pobere pijača, lenoba ali pa ženska« in tiskana verzija z naslovom: »Če imaš denar, je najlažja stvar, da se razvadiš«, Nedelo, 1. julij 2024)➡️ O ženskah kot »uničevalkah moških« se je izrekel prejemnik naziva podjetnik leta, ki še živi v nekaterih drugih, preteklih časih, ko so moški lahko svobodno izbirali, kaj so, svobodno prihajali in odhajali, svobodno pili in jedli.

4. Banalni, vsakdanji seksizem je enako problematičen kot odkrito sovraštvo

Nekatere izbrane izjave izražajo odprto sovraštvo in diskriminacijo, druge so subtilnejše, a prav tako nevarne, saj utrjujejo spolne stereotipe, ki normalizirajo neenakost. Med nominiranimi izjavami so tako zelo eksplicitne mizogine izjave kot tudi »blagi« seksistični komentarji, zaviti v šale, zato se zdijo nenevarni, a prispevajo k ustvarjanju družbenega okolja, v katerem so ženske in moški še vedno obravnavani skozi prizmo tradicionalnih spolnih vlog.

Klemen Bučan, radijski in televizijski voditelj:
»Izjemna stvar. Mislim, da bo vršilka dolžnosti zelo zadovoljna, sicer ne vem, kako imata doma urejeno hierarhijo, kdo kaj počne, ampak po mojem bo vesela zdajle. Shoppster podarja, oziroma vršilki dolžnosti, Tefal parno postajo.«
(Vir: oddaja Kolo sreče, Planet TV, 19. december 2024)➡️ Voditelj nagrado – likalnik oziroma parno postajo – avtomatično pripiše tekmovalčevi partnerki, kot da je samoumevno, da bo za likanje skrbela ona. To ni le klišejsko, temveč odraža širšo družbeno normo, ki ženske postavlja v vlogo primarnih gospodinjskih oskrbnic. Takšna »humorna« opazka ni nedolžna – krepi prepričanje, da je skrb za dom izključno ženska odgovornost, in obenem minimizira pomen enakovredne delitve dela v gospodinjstvu.

5. Povečana agresivnost in vulgarizacija javnega diskurza

Več nominiranih izjav kaže, da komunikacijska kultura v javnem prostoru ni le seksistična, ampak tudi vse bolj agresivna, vulgarna in brez vsakršnih zadržkov. Seksizem se predvsem na družbenih omrežjih pogosto prepleta z žaljivkami, omalovaževanjem in odkrito sovražnostjo. Zlasti skrbi, da takšno komunikacijo uporabljajo tudi ljudje na pomembnih položajih, s čimer jo dodatno normalizirajo.

Janez Pogorelec:
»Da jo je precej dobro nabil v tem intervjuju…«
(Vir: X, 15. maj 2024)➡️ Uporaba izraza »dobro nabil« za opis besedne izmenjave implicira nasilje in krepi dominanten, agresiven način komunikacije. Takšne izjave ne le normalizirajo besedno in simbolno nasilje nad ženskami, temveč tudi prikazujejo moške kot tiste, ki ženske sogovornice »postavljajo na njihovo mesto«.

 

Kljub širjenju seksizma v javnem prostoru pa rekordno število nominacij ne pomeni le porasta seksističnega diskurza, temveč tudi večjo družbeno občutljivost in prepoznavanje problematičnih izjav. Javnost vse bolj prepoznava seksizem, diskriminatorne izjave in stereotipne predstave tudi v kontekstih, kjer so bile nekoč samoumevne – v glasbi, umetnosti, zabavni industriji, oglasih in celo v vsakdanji komunikaciji. Nominacije kažejo, da javnost ni več pripravljena pasivno sprejemati vsebin, ki utrjujejo spolne stereotipe ali normalizirajo neenakost. To pomeni, da seksizem v družbi ne ostaja neopažen, temveč da obstaja vse večji pritisk k spremembam in odgovornosti za besede in dejanja, ki soustvarjajo javni diskurz.

Gregor Hrovatin:
»Da bi v družbi jedla, pila svinjarijo, ki redi, tako kot drugi,
doma pa se afnala, stradala in hujšala
– tako kot druge vsaka zase«(Vir: blog, 30. avgust 2024)➡️ Čeprav gre za del pesmi, ta ne obstaja v vakuumu. Objavljena je v blogu, kjer avtor predvsem komentira politične in družbene zadeve, kar ji daje širši pomen. V tem kontekstu pesem ne deluje kot neobvezujoč poskus umetniškega izdelka, temveč kot del širše družbene razprave, ki oblikuje in utrjuje nekatere poglede na ženske. Poezija je lahko kritična, provokativna ali satirična, a to ne pomeni, da je imuna na analizo in kritiko, še posebno ko prispeva k utrjevanju škodljivih družbenih vzorcev.

 

S tem ko opozarjamo na najbolj problematične izjave leta, ne osvetljujemo le posameznih primerov, ampak tudi strukturne težave, ki omogočajo njihovo reproduciranje. Če želimo enakopravnejšo družbo, moramo zavzeti jasno stališče in aktivno nasprotovati seksizmu v vseh njegovih oblikah – od vulgarnih žaljivk do subtilnih, a enako škodljivih stereotipov.

Zato vas vabimo, da s svojim glasom prispevate k prepoznavanju in obsodbi seksističnega diskurza. Glasovanje se je začelo 17. februarja ob polnoči in traja do 2. marca 2025 do polnoči. Glasujete lahko na www.bodeca-neza.si/glasovanje, vse nominirane izjave in arhiv nominiranih izjav preteklih let pa si lahko ogledate na www.bodeca-neza.spol.si.

Arena, Članek, Izjave za javnost, Seksizem, nasilje, Uncategorized , , ,