Antinagrado bodeča neža za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Nečastni naziv lahko doleti vse javne osebnosti, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Z izjavami “namreč normalizirajo seksistični govor ter tako reproducirajo androcentrični družbeni red in patriarhalne vzorce; njihov neokonservativni, populistični in subtilni seksizem pa postaja čedalje bolj odporen proti problematizaciji” (Kocman, Grešak, “Bodeča neža kot metoda zoperstavljanja seksističnemu govoru”, 231).

Ideja za podelitev bodeče neže je nastala v krogu feminističnih iniciativ, skupin in posameznic v času okoli festivala Rdeče zore. Pred bodečo nežo je obstajal sramotilni steber, rubrika, v kateri so se “zbirale (očitno in prikrito) mizogine, seksistične, homofobne, mačistične, šovinistične in do žensk pokroviteljske izjave naših vrlih javnih osebnosti”.[1]

Zaradi velikega odziva in podpore je steber pognal bodice; vzklila je antinagrada bodeča neža. Prva je bila podeljena med 14. festivalom Rdeče zore feministične iniciative na mednarodni dan žensk, 8. marca 2013. Takoj se je široko razcvetela in zaživela tudi v Slovarju žive slovenščine. Prvi nagrajenec je bil namreč Vlado Žabot, ki je namesto medalje prejel personaliziran izraz “žabotno”: seksistična slaboumnost, abotno s ščepcem Vlada Žabota.[2] Kakšna čast!

Leta 2015 se je iniciativi pridružil spletni portal spol.si.

“Spremljanje in zbiranje izjav ni sistematično, saj se na poziv bodeče neže odziva le določena kritična masa ljudi, ki načeloma niso odjemalke_ci vsebin tistih medijev, ki velikokrat generirajo diskriminatorske vsebine. Skoraj popolnoma so pri bodeči neži izpuščeni katoliški mediji in portali (24KUL.si, iskreni.net, Radio Ognjišče, Družina, …), komercialne radijske postaje in razvedrilne TV-oddaje, kjer je heteronormativno stereotipiziranje odnosa ženska–moški pogosto stalnica, ter spletni portali in revije, namenjene ljudem določenega spola (Cosmopolitan, moški.si, …). Izpuščeni so tudi blogi in javne izjave populističnih seksistov, ki se medijsko samopromovirajo prav na račun uporabe seksističnega, mizoginega, homofobnega in antifeminističnega diskurza.” (Kocman, Grešak, nav. d., 232.)

V desetletju je bodeča neža postala pomemben pokazatelj javnega diskurza o spolu pa tudi ogledalo družbenih razmerij moči. Večletna statistika nominacij in zmagovalcev razkriva nekaj zanimivih vzorcev. Kdo je bil največkrat nominiran? Kateri spol je pogosteje nominiran? Kakšen je delež zmagovalk_cev po spolu? 

 

Prevladujejo moški

Seksistične izjave se zbirajo vse leto, med januarjem in februarjem pa delovna skupina določi okoli 20 izbrank (največ, trideset, jih je bilo v sezoni 2019/20, najmanj, petnajst, pa v sezoni 2021/22). Spolna struktura nominiranih je vsa leta nespremenjena: večino seksističnih izjav, ki pridejo v izbor za bodečo nežo, izrečejo moški.

 

Graf števila nominirancev po spolu

 

V vseh letih je število moških presegalo število žensk za več kot enkrat, največja razlika, 21:1 v prid moškim, pa je bila v feminističnem letu 2013/14.

 

Delež nominirancev_k po spolu

 

Skupno je bilo nominiranih sto dvainpetdeset moških in sedeminpetdeset žensk, dvanajstim nominiranim spola ni bilo mogoče določiti (šlo je za skupino, organizacijo, anonimno_ega pisko_ca ipd). Največkrat je bil nominiran pevec Jan Plestenjak, in sicer kar petkrat, od tega štirikrat v istem letu (2018/19). Drugo mesto si delita Borut Pahor in Andrej Perko, vsak s po štirimi nominacijami. Na tretjem pa se drenjajo Andrej Stare, Boštjan M. Zupančič, Samo Babuder in Zmago Jelinčič Plemeniti. Med ženskami si prvo mesto največkrat nominiranih s po tremi nominacijami delijo Angelca Likovič (ki je nagrado v sezoni 2016/17 tudi prejela), Milena Miklavčič in Urša Zabukovec.

Največkrat nominirani moški in največkrat nominirane ženske

 

Ali se vzorec nominacij zrcali tudi med nagrajenimi?

Da. V veliki večini let je bodečo nežo prejel moški.

Delež zmagovalk_cev po spolu

 

Od začetka podeljevanja antinagrade do danes so bile zmagovalke štiri, dve sta si podij delili z moškim.

 

2013/14	Vlado Žabot	“Pa jaz tebe ne razumem, kako to, namesto da bi kričala ‘Vlado, pofuki me, pofuki me v rit!’, pa tlele kot ena hruška sama hodiš na vsak festival.”
2014/15	Milan Kučan	Milan Kučan (novinarki): “Niste še poročena?” Novinarka: “Ne.” M. K.: “No, s tem se ukvarjajte.”
	Simona Fišer Kralj	Simona Fišer Kralj z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v članku novinarke Anite Vošnjak “Vsem moškim so všeč dolge noge”: “Ženske namreč razmišljajo o potomstvu, moški, ki imajo zaradi testosterona tudi večji libido, pa v lepih ženskah obenem prepoznavajo zdrave ženske, primerne za potomstvo. Da so lepe ženske bolj zdrave, je tudi statistično potrjeno … – Svoje naj bi pri tem, da moški ostaja v družini, prispevalo tudi to, da se pri ženski, za razliko od večine drugih primatov, ne vidi, kdaj ovulira. Ker je plodna vsak mesec, jo mora tako moški ves čas paziti pred drugimi samci. Po drugi strani pa moški svoje ženske varujejo tudi zaradi ljubosumja, ki je pri moškem spolu izrazitejše in potencirano z evolucijskim tekmovanjem z drugimi moškimi, zaradi katerega se je izoblikovala tudi evolucija daljšega penisa, ki semenčicam omogoča, da se bolj približajo jajčecu. Prav zaradi ljubosumja in tekmovalnosti prevarani moški pogosteje kot ženske zahtevajo ločitev, pogosti pa so tudi umori iz ljubosumja.”
2015/16	Borut Pahor	“Ajde miška mala, gremo! To mi deli, to mi deli.”
	Rosvita Pesek	“Poenostavite za ženske, lepo prosim.”
2016/17	Angelca Likovič	“Poglejte, kaj je Merklova v Nemčiji naredila, ker nima nobene reprodukcije, koliko ljudi iz tujine je potegnila. Mi se borimo za to, da bomo imeli naše potomce s slovenskimi koreninami, zato podpiramo vse mamice, da rodijo, tudi posiljene.” … “Poglejte, drage moje gospe, če bi vaše mame naredile splav, vas ne bi bilo danes tukaj, tudi mene ne, zato sem jaz proti splavu.”
2017/18	Boštjan M. Zupančič	“Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala ‘mati vseh abortusov’. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za ‘zdravje’, je bila in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.”
2018/19	Viljem Ščuka	“Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …”
2019/20	Bojan Emeršič	“Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.”
2020/21	Žiga Turk	“Ampak bistvo se mi zdi drugje. Če je seks samo rekreacija, potem posilstvo ni nič hujšega kot faul. Če pa seks ni rekreacija, pa pade temeljna premisa naprednega pogleda na to vprašanje, ki je uveljavljeno od 1968 dalje.”
2021/22	Andrej Vončina	“Da, profesionalni šport ženske odvrača od njihovega poslanstva, biološka ura pa tiktaka. Profesionalni šport ima tudi ogromno kvarnih dejavnikov, ki ženske uničuje. Podobno je tudi drugod. Izročilo ni kar tako in točno pove, kje se ženska res uresniči in kje je svobodna.”
2022/23	Simona Pajk	“Na naši šoli so prepovedani barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo.”
2023/24	Bojan Zalar	“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.”
2024/25	Igor Saksida	“Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.”
2025/26	Štefan Pavlinjek	“Ne morem dovoliti, da bom dal božičnico tistim, ki si je ne zaslužijo. Tistim, ki so na bolniški odsotnosti, tistim, ki so na porodniškem dopustu, ki ne doprinesejo ničesar k uspehu tistega leta.”

Pregled zmagovalnih izjav

 

V arhivu (med leti 2014 in 2026 tukaj za prvo sezono pa tukaj) si lahko – na lastno odgovornost –- preberete vse nominirane izjave in njihove utemeljitve za nominacijo.

 

Seksistični diskurz skozi prizmo področij javnega življenja

Razporeditev nagrajenih izjav po področjih javnega življenja razkriva pričakovano koncentracijo v politiki, kar ni zgolj statistično dejstvo, temveč tudi indikator razmerij moči v javnem prostoru. Prav tam, kjer so besede najbolj slišane in imajo največji družbeni doseg, se seksistični diskurz pojavlja najpogosteje – in pogosto tudi z največjo mero samoumevnosti.

Zdravstvo in izobraževanje, ki sledita po številu primerov, razkrivata, da tudi ti področji nista imuni proti tovrstnemu diskurzu. Gre za področji, ki se deklarativno opirata na znanje, strokovnost in etiko, a vendarle nista nedovzetni za reprodukcijo stereotipov. V kolikšni meri so seksistični vzorci normalizirani tudi tam, kjer bi pričakovali njihovo refleksijo in preseganje?

Drugi sektorji – od medijev do religije in gospodarstva – z manjšim številom primerov ne izstopajo kvantitativno, a so zato toliko bolj pomenljiv pokazatelj razpršenosti pojava. Seksizem se tako ne kaže kot eksces, vezan na posamezne akterje ali področja, temveč kot razmeroma stabilen element javnega diskurza, ki se prilagaja različnim institucionalnim kontekstom.

Takšna porazdelitev zato ne govori le o tem, kje se seksistične izjave pojavljajo, temveč predvsem o tem, kako vztrajno se ohranjajo v samem jedru družbenih struktur – pogosto ravno tam, kjer bi jih bilo najlažje prepoznati in hkrati najtežje priznati.

Delež zmagovalcev_k glede na področje javnega življenja

 

Bodeča neža kot družbeni barometer

Po izboru delovne skupine zainteresirana javnost v dvotedenskem obdobju ob koncu februarja in začetku marca glasuje za pet finalistk_ov. Medtem ko v prvih letih beležimo postopno rast zanimanja, so za kasnejše obdobje značilna izrazita nihanja, katerih vzrokov nam še ni uspelo pojasniti.

 

 

Čeprav je bodeča neža v medijih pogosto predstavljena kot satirična nagrada, vsaka nominacija opozarja, da seksistične izjave v javnosti niso samoumevne in ne ostanejo neopažene. Z izpostavljanjem problematičnih izjav antinagrada odpira prostor za razpravo, spodbuja refleksijo in postavlja meje sprejemljivega diskurza v družbi.

Kljub temu se vsako leto znova pojavljajo odzivi na nominacije in razglasitve nagrajencev_k, ki takšne izjave normalizirajo ali celo zagovarjajo – češ da so zgolj šaljive, večinoma neškodljive in nevredne pozornosti, utemeljitve pa pogosto zdrsnejo v absurd. Pojavlja se celo očitek, da bi se morala bodeča neža “le nekoliko bolj sprostiti”[3]

Prav takšni odzivi dodatno potrjujejo, zakaj je takšna nagrada sploh potrebna. Normalizacija seksističnega govora pod krinko humorja ali »neškodljivosti« namreč prispeva k ohranjanju družbenih vzorcev, ki spodkopavajo pomen enakosti in medsebojnega spoštovanja.

Bodeča neža zato ne deluje zgolj kot kritika posameznih izjav, temveč kot širši opomnik, da ima javna beseda težo in posledice. Je mehanizem javne odgovornosti. »Jezik namreč sooblikuje naš pogled na svet in način, kako ga razumemo.«[4] Namesto da bi nagrado razumele_i kot pretirano občutljivo ali omejujočo, jo je smiselno prepoznati kot orodje za krepitev družbene odgovornosti in zavesti o tem, kako besede oblikujejo naš vsakdan.

 

Nominacije za sezono 2026/27 so že odprte: https://bodeca-neza.spol.si/.

 

Avtorici infografik: Neja Blaj Hribar in Julija Šuligoj

Nadaljnje branje: Kocman, Grešak, “Bodeča neža kot metoda zoperstavljanja seksističnemu govoru”, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, let. 45(2017), št. 268: 230–242, https://ckz.si/docs/publications/journals/268/268-230-242.pdf. 

________________________________________________________________________________________________

Viri:

[1] https://razvezanijezik.org/?page=%C5%BEabotno

[2] https://rdecezore.blogspot.com/p/sramotilni-steber.html

[3] https://www.domovina.je/tudi-po-desetih-8-marcih-bodeca-neza-ne-zanima-nikogar-bi-nas-morala, https://www.zanima.me/je-andreja-massi-seksist-leta-ker-bi-vse-medalje-tine-maze-zamenjal-za-njuno-druzino

[4] https://radiostudent.si/kultura/kulturni-obzornik/kdo-bo-letos-zel-nadlezni-feministicni-plevel

 

Prispevek je nastal v okviru projekta ‘Z bodicami nad seksizem‘. Financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oz. avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne moreta biti odgovorna.