Ne drži, da sta »od nekdaj« obstajala zgolj dva spola. To je trditev, ki izhaja iz zahodnocentrične, kolonialne perspektive na svet, ki je skozi imperialistične projekte sistematično izbrisovala kompleksna in večplastna razumevanja spola, prisotna v številnih neevropskih kulturah. Antropološke, zgodovinske in kulturne študije jasno pričajo o bogatih in raznolikih oblikah razumevanja spola po svetu. Omenimo le nekatere: muxes (Mehika), hijre (Bangladeš, Indija, Pakistan), two-spirit osebe (severnoameriške staroselske skupnosti), māhū (Havaji in Tahiti), fa’afafine (Samoa), pa tudi femminielli (Italija) in burrneshat (Albanija) v evropskem kontekstu, in še mnoge druge. Te identitete niso bile zgolj družbeno sprejete, temveč pogosto tudi cenjene kot družbeno pomembne.

Kolonizacija je skupaj z vdorom katolicizma, patriarhalnih struktur in zahodnega razumevanja spola ter spolnih vlog številnim od teh družb vsilila strogo binarno delitev spolov – na moškega in ženskega – ter obema pripisala domnevno »naravne« družbene vloge. Te vloge (npr. moški kot aktiven, racionalen, dominanten; ženska kot pasivna, čustvena, podrejena) niso naravne, temveč ideološki konstrukt, ki ohranja hegemonijo patriarhata, heteronormativnosti in binarnega razumevanja sveta. Ko neka izjava reproducira to logiko, utrjuje ravno tiste strukture, ki so skozi zgodovino potiskale vse osebe, ki se ne identificirajo z belim moškim, na rob družbe.

Še posebno problematičen je del izjave »Vsi ostali k psihologu«. Gre za klasično patologizacijo tistih, ki ne ustrezajo normi – v tem primeru transspolnih in nebinarnih oseb. Zdravstvena oskrba ni in ne bi smela biti enospolna, čeprav se včasih obnaša tako.

In ob vsem tem se lahko vprašamo – zakaj si neka prodajalna bureka dovoli jemati prav nekatere izmed najbolj marginaliziranih skupin v naši družbi za tarčo svojih »šal«? Kakšna potreba po pozornosti je v ozadju tega, da naj bi bil dober burek v Ljubljani boljši, če se ob njem ponuja zaničevanje tistih, ki se že tako vsakodnevno borijo za osnovno dostojanstvo? Retorika, ki zaničuje, izključuje in stigmatizira manjšine, nikoli ne more biti humorna, neškodljiva ali sprejemljiva. Znamka, ki je v zadnjih letih lahko odmevno sodelovala in vodila kampanje z oglaševalsko agencijo, si takšnih nerazgledanih in žaljivih zapisov ne bi smela privoščiti.

Komentarji