Spoštovane_i,

Hvala za vašo pozornost in podporo v lanskem letu. Želimo vam srečno in uspešno leto 2022!

Ob tem naj vas spomnimo na več lanskih zanimivih vsebin v spletnem mediju spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.

Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Mirna Berberović, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko.

 

Bodeča neža

Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki ga je v nedeljo, 7. marca 2021, na spletu gostila FEM TV v okviru 22. festivala Rdečih zor, je občinstvo z občutno prednostjo za najbolj seksistično izjavo v feminističnem letu 2020–2021 izglasovalo izjavo Žige Turka, ki jo je bevsknil (po Dolarju) na Twitterju 5. februarja 2021.

Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 19. februarjem in 5. marcem 2021, vključila 23 izjav. Leta 2021 je glasovalo največ oseb doslej, kar 1.667. Med 23 nominirani izjavami so največ glasov prejele izjave Braneta Dobnikarja, nekdanjega v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, Boruta Jakopina, pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve, doc. dr. Mihe Šepca s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, nekdanjega šolskega ministra Žige Turka in duhovnega voditelja Urbana Urbanca.

 

Objave na spletnem portalu spol.si

Na spletnem portalu spol.si smo v letu 2021 objavile_i:

• Zaskrbljujoča, vse bolj konservativno ospoljena, seksistična narava jezika na RTV SLO, prispevek Lilijane Burcar, obravnava reprezentativna primera konservativnega ponastavljanja jezika in njegove rabe na javni RTV SLO, in sicer vzpostavljanje tega, kar v humanistični stroki imenujemo moškocentričnost, na mestih, kjer ta poprej ne v knjižni ne v vsakdanji rabi slovenščine ni obstajala, in poglabljanje že tako problematične svojilnosti v slovenščini, ko je govor o ženskih (ne)subjektih.

• Afkorsa v Rogu ni več, prispevek T., govori o avtonomnem, samoorganiziranem anarhistično-kvirovsko-feminističnem prostoru (»placu«) v tretjem nadstropju največje stavbe v Avtonomni tovarni Rog, edinem takšnem prostoru v Ljubljani in širše. Deloval je od leta 2006 do bridkega konca januarja 2021.

• Pogovor Odrast in napredek je bil izvorno objavljen v angleščini v e-publikaciji Degrowth and Progress, ki sta jo za spletno platformo L’Internationale Online uredili Sara Buraya Boned in Ida Hiršenfelder. Pogovor je potekal po Zoomu med Madridom in New Yorkom 18. decembra 2020. Za prevod je poskrbela Moderna galerija Ljubljana.

• Katja Zakrajšek je napisala Odgovor Janezu Pipanu na zapis v Dnevnikovem Objektivu 20. 2. 2021, ki ga uredništvo Dnevnika ni želelo objaviti. Pipan je dva tedna predtem v Dnevniku objavil kolumno o razkritjih Mie Skrbinac, Zakrajšek pa je v odzivu kritično opozorila na vidike njegovega zapisa, ki lahko kljub načelni obsodbi spolnega nasilja dejansko prispevajo h kulturi molka o nasilju. Njen zapis je izšel v Dnevniku med pismi bralcev 13. februarja. Pipan je v Objektivu februarja objavil odgovor, v tretji osebi poimensko naslovljen na Katjo Zakrajšek, v katerem se je postavil v vlogo žrtve preganjanja. Ker je spolno nasilje izredno pomembna družbena tema, pri kateri je nujno v središče pozornosti postavljati izkušnje in potrebe ljudi, ki so mu izpostavljeni, je Zakrajšek napisala še en odgovor, ki smo ga zaradi neodzivnosti Dnevnika in Objektiva objavile_i na našem spletnem portalu.

• Čas je za posodobitev obporodnega sistema je prispevek Nadje Ebner o nasilju med porodom, kar je v Sloveniji dokaj nova tema in si šele utira pot v javnost. Porodniško nasilje (obstetric violence) poimenujemo fizično, seksualno ali verbalno zlorabo, prisilo, zanemarjanje, poniževanje in nadlegovanje med porodom, ki ga izvaja medicinsko osebje. Na kratko, nasilje med porodom so vsa neprimerna in nespoštljiva dejanja, ki kršijo pravice porodnic, vključno s tem, da medicinsko osebje vsiljuje postopke, s katerimi se porodnica ne strinja.

• Muxes: O spolu v zapoteški skupnosti, prispevek Tjaše Franko, govori o zapoteški skupnosti, eni od osemnajstih etničnih skupin, ki živijo na območju zvezne države Oaxaca v Mehiki, in njeni manj poznani značilnosti raznolikosti spolov, prepoznanih v skupnosti: las mujeres (ženske), los hombres (moški) in las/los/les muxes.

• V prispevku Svobodna.si  Metke Mencin piše o dvajseti obletnici, odkar je bil na naknadnem zakonodajnem referendumu zavrnjen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (novela ZZNPOBMP). V podporo zakonu, ki bi umetno oploditev omogočil tudi ženskam, ki niso v stalnem heteroseksualnem partnerstvu, se je takoj po vložitvi zahteve za referendum organizirala široka ljudska iniciativa z imenom Odbor za svobodno odločanje. Odbor je odprl spletno stran Svobodna.si, ki žal ni več dostopna. Na njej je bilo med drugim mogoče prebrati argumente, zakaj bi sprejem zakona pomenil korak naprej v uresničevanju 55. člena ustave, ki pravi: »Odločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno.«

• Vojna terfic, prispevek Andreje Cimprič, govori o transizključevalnem radikalnem feminizmu. Ena izmed njegovih vodilnih pripadnic_kov je angleška pisateljica J. K. Rowling.

 

Napovednica

Naš koledar na spol.si je v letu 2021 najavil 159 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi letošnje leto tako plodno.

 

Družbena omrežja spol.si

Spremljate nas lahko na Instagramu, Twitterju in Facebooku.

V letu 2021 so bile na naših družbenih omrežjih najodmevnejše naslednje objave:

Januarja sta na Facebooku in Twitterju najbolj odmevala prispevka, ki smo ju objavili na spletnem portalu spol.si, in sicer Zaskrbljujoča, vse bolj konservativno ospoljena, seksistična narava jezika na RTV SLO (Lilijana Burcar) in Afkorsa v Rogu ni več (T.). Veliko pozornosti je zbudila tudi objava o britanskem dokumentarnem filmu Jadralke, ki je bil na RTVSLO predvajan 3. januarja.

Februarja je imel na naši Facebook strani največ odziva prispevek o vplivu pandemije koronavirusa na delo raziskovalk in raziskovalcev, ki so starši – za 33 % je bolj prizadela raziskovalke, ki so mame, kot raziskovalce, ki so očetje. Na Twitterju je najbolj završala vest o 23 izjavah, nominiranih za nagrado bodeča neža. Na Instagramu je najbolj odmevala objava o visokošolskem učitelju s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki je v oddaji Odmevi razlagal, da nas mora kot družbo skrbeti, ko bodo zaradi posilstev trpeli storilci. Profesor je v predavalnici pred študenti in študentkami še bolj nazoren.

Marec je tradicionalno v znamenju bodeče neže. Z naših družbenih omrežij se je najbolj razširila vest o podelitvi nagrade Žigi Turku za izjavo, da je s seksualno revolucijo leta 1968 posilstvo postalo športni prekršek. S tem je relativiziral spolno nasilje, in to v času, ko naše fakultete pretresajo izjave o tem, da profesorji spolno nadlegujejo študente_ke. Na Twitterju je ta mesec najbolj završalo ob vesti, da je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo azil mami in njenim mladoletnim hčeram, ker naj posilstvo, ki so ga doživele, ne bi spadalo med razloge za mednarodno zaščito.

V aprilu je odjeknil prispevek o pogosto spregledanem in v molk zavitem femicidu starejših žensk. Velik odziv je imela tudi objava o protokolarnem spodrsljaju Turčije na obisku visokih predstavnic_kov Evropske unije v Ankari. Charlesa Michela so namreč posedli na stol ob turškem predsedniku, Ursulo von der Leyen pa na nekoliko odmaknjen kavč.

Na Twitterju in Instagramu je velik odmev doživela objava o berilu za deveti razred osnovne šole, ki ga je izdala Mladinska knjiga in ki med 48 literarnimi deli predstavi le tri izpod peresa avtoric. Tako naj bi tudi nove generacije vedele, kdo so tisti, katerih besede imajo največjo težo in komu je zares namenjen javni prostor. Takšni učbeniki so potrebni temeljite prevetritve, ki bo dala prostor in glas tudi ženskam.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Maj, mesec ljubezni, je razveselil z novico o odločitvi hrvaškega upravnega sodišča, da lahko istospolne_i partnerke_ji sprožijo postopek za posvojitev otrok. Na Twitterju je največ pozornosti pritegnil članek Guardiana o tem, da vse več najstnic poroča o neželeni pozornosti starejših moških.

Od junija ima Slovenija posilstvo opredeljeno po modelu soglasja. Poslanke_ci so z 78 glasovi za in tremi proti potrdili novelo kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept razumevanja kaznivih dejanj zoper spolno integriteto – po modelu »samo ja pomeni ja«. Prav tako je preko naših spletnih kanalov dobro odjeknil članek Metke Mencin Svobodna.si s portala spol.si.

Julija je imel največji odziv na Facebooku prispevek o članku “Pravica do splava in umetne oploditve” avtorice dr. Ane Cergol Paradiž v posebni številki Mladine Rojstvo države (3. del). Twitter pa je največ odziva zabeležil pri članku, da večinsko ozračje v Gruziji ni več naperjeno proti pripadnicam_kom LGBT skupnosti, temveč je večina ljudi za strpno sobivanje.

Avgusta je veliko odobravanja doživela novica o nekaterih profesorjih, dijakih in študentih iz Španije, ki so začeli nositi krila kot izraz solidarnosti z žrtvami nasilnežev v šolah. Lani oktobra je namreč petnajstletni dijak Mikel Gómez prišel v šolo v krilu, da bi izzval družbene vloge in podprl pravice žensk. Velik odziv je imel tudi prispevek o stereotipih v vsakdanjem življenju otrok in mladostnikov. Med ključnimi cilji strategije EU do leta 2025 je premagovanje spolnih stereotipov, ki so osnovni gradniki neenakosti v družbi. Šolski sistem je zavezan k proti diskriminacijskemu izobraževanju, toda zakonodajni podlagi je v vrtcih in šolah v izboru igrač, spolni segregaciji pri športni vzgoji, v knjigah in nenazadnje v učbenikih ter načinu poučevanja prisotno veliko škodljivih stereotipov.

Na Twitterju je imel največ odziva čivk »Bravo me« – pohvala, ker so Slovenke z otroki v EU v največjem deležu zaposlene.

Velik odziv javnosti je v septembru doživela novica v podporo aktivistki Tei Jarc, ki se je na protivladnem protestu na Triglavu uprla političnim gostom. Twitter skupnost je največ pozornosti namenila objavi novice, da je od letošnjega šolskega leta brezplačno cepljenje proti HPV namenjeno tudi fantom.

Na vseh naših družbenih kanalih je bil v oktobru največjega odziva deležen preko Instagrama deljeni posnetek reklame, v kateri je Lidl za hladne dni v topla oblačila oblekel le moške in pričakuje, da jih bomo ženske razgaljene čakale doma.

Novembra smo sodelovale_i v prispevku »Zakaj se bojimo besede menstruacija«, objavljenem na N1 Slovenija. Na družbenih omrežjih sta imela največji doseg komentarja Barbare Rajgelj na intervju Miše Molk z Mio Skrbinac in Nike Kovač na izjavo Simone Kustec, da kritike njenega dela slonijo na dejstvu, da je ženska.

Leto 2021 se je decembra zaključilo z žalostno vestjo. Prezgodaj nas je zapustila ameriška pesnica, feministična teoretičarka in aktivistka bell hooks. Zbirko esejev Naša pozicija: Razred je pomemben smo v prevodu v slovenščino dobili leta 2019, dobrih 19 let po izidu originala. Na Twitterju je najbolj završalo ob Počivalškovi ideji o povečanju rodnosti »pravih« Slovencev, da nas bo čez deset let že tri milijone.

Komentarji