V soboto, 20. 6. 2026, je v Mariboru potekal tako imenovani pohod za življenje, »svetovna civilna iniciativa, ki je nastala iz želje, da bi javnost ozaveščala o lepoti in dostojanstvu vsakega človeškega življenja«.[1] Pohod je organiziral Zavod mreža za življenje in enakopravnost, ki nasprotuje pravici žensk do splava. Sočasno je potekal tudi shod v organizaciji podmladkov treh političnih strank, Mlade Levice, Mladega foruma (SD) in Mladih Piratov, ki poudarjajo ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Prvega se je udeležil oziroma na njem aktivno sodeloval tudi nogometaš Marcos Tavares, kar so na spletni strani oglaševali kot poseben dogodek:
Vir: https://pohodzazivljenje.si/
Tavares je upokojeni brazilski nogometaš, ki je nazadnje igral za NK Maribor in bil njegov kapetan. Je izredno priljubljen, tako priljubljen, da se zahodna tribuna Ljudskega vrta celo imenuje po njem. V govoru na shodu je povedal: »Zame kot kristjana je Jezus pot, resnica in življenje. Če bi vsi razmišljali tako, bi tudi drugače reagirali ob težavah in izzivih. Če namreč verjamemo, da je življenje najpomembnejše, bomo do drugih imeli drugačen, boljši odnos.«[2]
Koordinatorka pohoda za življenje Urša Cankar Soares je za Družino povedala, da je Tavares s svojim zgledom pokazal, da se za življenje lahko zavzame vsak človek: »Želimo si, da bi še kakšna druga znana osebnost, ki je res za življenje, imela pogum in prišla na Pohod za življenje, tako kot je prišel Marcos. Čeprav so mu delali težave, je prišel. Zdi se mi, da so sadovi njegovega poguma veliko večji od napadov, ki jih doživlja,« je dejala.[3]
Po njenem mnenju je pomembno, da se kristjani ne ustrašijo kritik in napadov: »Naš duhovni voditelj pater Strehovec vedno reče: ‘Če delamo nekaj prav, to hudemu duhu ni všeč in nam bo nagajal ter metal polena pod noge.’«[4]
»Pravica do splava pomeni pravico, da posameznica sama odloča o svojem telesu, svoji prihodnosti in svojem življenju. Ne partner. Ne država. Ne Cerkev. Ne politiki. In prav zato nas ne sme presenetiti, da so napadi na reproduktivne pravice pogosto povezani z napadi na druge pravice. Tisti, ki želijo omejevati pravico do splava, pogosto isti dan napadajo javno zdravstvo. Napadajo socialno in pravno državo. Napadajo delavske pravice. Napadajo pravice skupnosti LGBTIQ+. Odvzemajo volilno pravico in uvajajo politično policijo. Namesto družbe solidarnosti želijo družbo individualizma. In namesto skupne odgovornosti želijo, da vsak posameznik nosi breme sam,« je povedala Lana Nikolič iz Mlade Levice.[5]
Dr. Branislava Vičar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pa je izpostavila, da poskušajo konservativna gibanja ženske predstaviti zgolj kot nosilke reproduktivne funkcije. »Kampanje proti splavu je treba razumeti kot del širšega političnega projekta, ki skuša ohraniti hraniteljski model družine in naturalizirati institucionalni patriarhat.«[6]
O pravici do splava oz. pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok smo že velikokrat pisale_i.[7] Ta pravica ni samoumevna, je pravica, ki s(m)o si jo ženske krvavo izborile z desetletji političnih bojev. Čeprav je v Sloveniji zapisana v ustavo, je vedno prva tarča konservativnih gibanj.
Pohodi za življenje niso le izraz osebnega verskega prepričanja ali skrbi za življenje, temveč del širšega političnega projekta, ki si prizadeva omejiti reproduktivne pravice žensk in utrditi tradicionalne spolne vloge. Zato ni nepomembno, ko se takšnim pobudam pridružijo javne osebnosti z velikim vplivom. Njihova podpora pomaga normalizirati sporočilo, da bi morale o telesih in življenju žensk odločati država, Cerkev ali drugi, ne pa ženske same.
Konservativne agende, patriarhat, kapitalizem – vsi bijejo boj vedno na telesih žensk in drugih manjšin, da bi ohranili vso moč, ki jo še vedno imajo, čeprav se ob emancipaciji različnih manjšin čutijo vedno bolj ogroženi.
Prepoved splava ne zmanjšuje števila splavov, ampak vodi predvsem v več nevarnih, ilegalnih posegov in več zdravstvenih zapletov. Zato razprava o splavu ni razprava o abstraktnih moralnih načelih, temveč o življenjih, zdravju, dostojanstvu in temeljni človekovi pravici do avtonomnega odločanja o lastnem telesu.
Prepoved splava ne vodi v višjo nataliteto. Vodi v več mrtvih žensk.[8]
[1] https://pohodzazivljenje.si/o-nas/
[2] https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-v-mariboru-trcili-stalisci-o-eni-najbolj-obcutljivih-druzbenih-tem-10418805
[3] https://www.druzina.si/clanek/marcos-tavares-po-pohodu-za-zivljenje-med-kritikami-podporo
[4] https://www.druzina.si/clanek/marcos-tavares-po-pohodu-za-zivljenje-med-kritikami-podporo
[5] https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-v-mariboru-trcili-stalisci-o-eni-najbolj-obcutljivih-druzbenih-tem-10418805
[6] https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-v-mariboru-trcili-stalisci-o-eni-najbolj-obcutljivih-druzbenih-tem-10418805
[7] https://spol.si/blog/2025/12/27/eh-pa-komu-mar-za-ustavo-kajne/, https://spol.si/blog/2019/08/28/pravica-do-splava-v-zda/,
https://spol.si/blog/2020/05/14/reproduktivne-pravice-v-casu-pandemije/, https://spol.si/blog/2024/04/05/materinstvo-in-reproduktivne-politike-v-19-in-20-stoletju-predstavitev-projekta/,
https://spol.si/blog/2023/04/08/jemljite-nas-resno-vse/
[8] Nadaljnje branje: Gaia Zori, Stuart Case, Courtney Pyche, Linda Beckman, “The relationship between state-level abortion policy and maternal mortality in the United States: a scoping review.” Health Affairs Scholar 3/8, August 2025, https://doi.org/10.1093/haschl/qxaf146 ; Addante A, Eisenberg D, Valentine M. “The association between state-level abortion restrictions and maternal mortality in the United States, 1995-2017.” Contraception, 2021/104, 496-501.
Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
