Pravica do splava v ZDA

Ob nedavnem dogajanju na področju reproduktivnih pravic žensk v Združenih državah Amerike

Pred kratkim smo lahko v medijih in na družbenih omrežjih zasledili_e, kako je osem zveznih državah ZDA – Alabama, Georgia, Kentucky, Misisipi, Ohio, Misuri, Arkansas in Utah – sprejelo najstrožjo zakonodajo o reproduktivnih pravicah žensk, t. i. »heart-beat bills«.1To dogajanje v zadnjih tednih ni naključje in nas ne bi smelo presenetiti, saj je rezultat dolgoletnega dogajanja v Združenih državah Amerike. In po svetu.

Ko je vrhovno sodišče leta 1973 odločalo o primeru Roe v. Wade,2je cel svet zadrževal dih – predvsem pa ženske v ZDA. Vendar s(m)o si lahko oddahnil_e. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da pravica do zasebnosti, ki izhaja iz 14. amandmaja ameriške ustave,3velja tudi za ženske in njihovo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Efektivno je ta odločitev legalizirala splav in ker je bila to odločitev vrhovnega sodišča, so jo zvezne države morale spoštovati. Sodišče je določilo tudi časovnico glede splava: v prvem trimesečju nima nihče pravice odločati namesto ženske, v drugem trimesečju lahko zvezne države uveljavljajo nekatere omejitve, v zadnjem trimesečju pa lahko zvezne države prepovedo splav, a veljajo nekatere izjeme v primeru ogroženosti življenja matere.

Še vedno lahko torej zvezne države po prvih treh mesecih nosečnosti (približno 15 tednih) popolnoma prepovedo oz. vsaj precej omejijo možnost opravljanja splava.

32936173946_e2c2d9fa58_z

Jane Roe (levo) in njena odvetnica Gloria Allred pred Vrhovnim sodiščem leta 1989, ko so obravnavali primer, ki bi lahko spodkopal odločitev primera Roe v. Wade iz leta 1973.

Na žalost pa si ženske nikoli ne smemo oddahniti, saj se nam v trenutku, ko pogledamo stran, začnejo te pravice počasi in na tihem spet odvzemati. Pri tem je zanimivo pogledati, kako se je spreminjal trend pri politiki(h) v Združenih državah Amerike. Iz teh sprememb je očitno, da so odločitve o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok vedno zgolj politične. Povzeto po članku Anne North, How abortion became a partisan issue in America:4

  • Pred letom 1970 odločitve glede pravice do svobodnega rojstva otrok niso sovpadale z delitvijo na demokrate in republikance, predsednik Ford (republikanec) je na primer nasprotoval pravici do svobodnega odločanja, njegova žena Betty Ford (republikanka) pa jo je podpirala, enako tudi njegov podpredsednik Rockefeller.
  • Nixon se je med predsedniško kampanjo (1972), da bi pridobil glasove katolikov, postavil na stran t. i. pro-life gibanja. Kmalu zatem je to postalo standard za celotno republikansko stranko v kongresu.
  • Najočitnejši politični premik pri tem vprašanju je bilo mogoče videti pri Ronaldu Reaganu. Kot guverner Kalifornije (1967) je podpisoval zakonodajo v prid svobodnemu odločanju o rojstvu otrok, kot predsedniški kandidat leta 1980 pa je na agendi že imel zahteve po nastavitvi konservativnih sodnikov, nasprotnikov splava.
  • Po letu 1988 se je pri odločitvah glede svobodnega odločanja o rojstvu otrok jasno začrtala ločnica med demokrati (podpirajo) in republikanci (ne podpirajo).

Torej lahko pozabimo na utvare, da si politiki_čarke prizadevajo za zdravje žensk, saj opisani premiki jasno kažejo, kako se odločajo pri teh vprašanjih – tako, da jim bo pozicija, ki jo zavzamejo, prinesla stolček v naslednjem mandatu. Ne smemo pa pozabiti, da povsod, kjer ženske nimajo možnosti opraviti splava varno, legalno in pod zdravstvenim nadzorom, ugotavljajo višjo umrljivost med ženskami in tudi druge hude zdravstvene posledice.5

Na podlagi tega kratkega pregleda »vijuganja« med zagovorom in nasprotovanjem pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok lahko sklepamo, da je vprašanje zgolj politično.6

Da trenutno osmica zveznih držav strateško gradi zaostritev zakonodaje na področju reproduktivnih pravic, je prav gotovo povezano s trenutno zasedbo vrhovnega sodišča ZDA, ki ga sestavljajo Clarence Thomas (imenoval ga je Bush, st., med zaslišanji je bil obtožen spolnega nadlegovanja), Stephen G. Breyer (imenoval Clinton), Ruth Bader Ginsburg (imenoval Clinton), John G. Roberts, ml. (imenoval Bush ml.), Samuel A. Alite (imenoval Bush, ml.), Sonia Sotomayor (imenoval Obama), Elena Kagan (imenoval Obama),Neil M. Gorsuch (imenoval Trump) ter Brett M. Kavanaugh (imenoval Trump, med zaslišanji obtožen spolnega nadlegovanja in napada).7Ob pregledu imenovanj si lahko predstavljamo, kako je politično sestavljeno sodišče: republikanci so opravili pet imenovanj, demokrati pa štiri. Vrhovno sodišče se torej bolj kot ne nagiba v konservativno smer.Najbrž se zadnjega imena spomnimo, saj je bila Kavanaughova potdo imenovanja precej burna, kontroverzna in politično pomembna. Sodnik Kavanaughje namreč med zaslišanjem na vprašanje, ali bi morali o Roe v. Wade ponovno odločati, odgovoril pritrdilno.8

Vrhovno sodišče tako BO ponovno odločalo o Roe v. Wade, saj bo zakonodaja, ki je že potrjena v osmih zveznih državah, prišla pred vrhovno sodišče (ki pa se za zdaj še spretno izogiba neposrednemu odločanju).9

In zakaj bi se bilo treba razburjati nad nečim, kar se dogaja v ZDA, v pravnem in zakonodajnem sistemu, ki ni niti približno podoben našemu, hkrati pa v kulturnem sistemu, ki dominira po vsem svetu?

Trumpova Amerika je že pred temi odločitvami posameznih zveznih držav najprej znižala in nato ukinila mednarodno podporo zdravstvenim in humanitarnim organizacijam, ki delujejo na področju ženskega reproduktivnega zdravja (t. i. »gag rule«).10To pomeni, da se morajo vse nevladne organizacije, ki želijo prejeti sredstva ameriške vlade, zavezati, da ne bodo ne opravljale splavov ne »oglaševale« umetne prekinitve nosečnosti kot možnosti v zvezi z reproduktivnim zdravjem. Pred kratkim je prišlo do še ene takšne odločitve v povezavi s t. i. »Title X«, ki zagotavlja dostop do zdravstvene oskrbe za revne in ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.11»Gag rule« zdaj velja tudi pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe pod Title X, saj zdravniki ne smejo omenjati splava kot opcije in morajo ženskam ne glede na njihove želje ponuditi prenatalno oskrbo.

Gerri_Santoro_(1964)

Slavna policijska fotografija trupla Gerri Santoro, ki je umrla med lastnim poskusom prekinitve nosečnosti doma.

In po navadi je tako – kamor Amerika pluje, tja ji svet sledi … Če dobro pogledamo, lahko ugotovimo, da je svet že tam.

Malo severneje od nas je Severna Irska, ki ima, ko gre za prepoved splava, najstrožjo zakonodajo na svetu. Ne, ne gre za Irsko, ki je leta 2018 legalizirala splav,12ampak za njeno severno soimenjakinjo. Na Severnem Irskem je splav ilegalen in kriminalen po zakonu iz leta 1861.13Velika Britanija je sicer nedavno izglasovala, da se tako pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok kot pravice istospolnih partnerstev, ki veljajo v Veliki Britaniji, prenesejo tudi na Severno Irsko.14Kak pozitiven premik je torej vseeno mogoče doseči.

Če se prebijemo skozi bodečo žico na meji s Kolpo, ugotovimo, da na Hrvaškem – kjer je splav sicer legalen – situacija ni enostavna. Od 375 registriranih ginekologov kar 80 % splava ne opravlja zaradi »ugovora vesti«.15Stanje zdravstvenega varstva za ženske na Hrvaškem je sicer, tudi kar se tiče števila ginekologov_inj, precej slabše kot v Sloveniji: na ginekologa_njo pride na Hrvaškem okoli 9.000 pacientk,16v Sloveniji »zgolj« okrog 5.000-6.000.17

V Sloveniji vsaj noben politik ne izraža svojih osebnih stališč o otežitvi dostopa do varnega splava.18Če že kaj, smo oddaljili19protestnike od ginekološke klinike, kar je majhen korak k zagotavljanju varnega in dostojanstvenega dostopa do zdravstvenih storitev, do česar bi moral_ imeti dostop vsak državljan_ka.

Zakonodaja v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk sprva vedno negativno prizadene zgolj ženske. Ženske umiramo, postanemo neplodne, po nepotrebnem so ogrožena naše zdravje in naša življenja.20Da ne govorimo o psiholoških posledicah, ki jih povzročajo prepovedi splava, nenehno protestiranje pred ginekološkimi klinikami, plakatne akcije in stigmatizacija.

Prav nobena zakonodaja v takšni meri ne ogroža zgolj moških. In jih tudi ne bi smela, kajti vsak človek – in ponovimo tudi za tiste v zadnji vrsti: ženske smo ljudje – ima neodtujljivo pravico svobodno odločati o svojem telesu.

Uredništvo spol.si tako vsem, ki ste v dilemi, kako se opredeliti v zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok, predlaga:

– Zaupajmo ženskam pri njihovih odločitvah glede njihovih lastnih teles.

– Če nas skrbi število umetnih prekinitev nosečnosti, izboljšajmo spolno vzgojo.

– Destigmatizirajmo splav, saj odločitev za splav ali proti njemu ni vrednostna sodba posameznice.


3https://journals.openedition.org/revus/1539(29. 5. 2019). Amandma je odpravil rasne neenakosti. Z njim so namreč uzakonili enakost pred zakonom in pravico do državljanstva tudi za nekdanje sužnje (ki jim pred amandmajem nista bila priznana). Hkrati so s tem pridobili pravico in zaščito pred arbitrarnimi odločitvami sodišč, ki je zagotovljena z dolžnim pravnim ravnanjem. Ta zaščita pomeni varovanje pravic posameznika_ce in s tem tudi enakopravnost pred zakonom, ki pa ju ženske v odločanju o rojstvu svojih otrok do leta 1973 niso imele.

 

 

Komentarji