Ni se nam treba ozreti daleč, da bi videli, kako so se v času pandemije nekatere pravice začele le še bolj krčiti. Poleg dejstva, o katerem poročajo prav z vseh koncev sveta, da je v zadnjih mesecih nasilje v družini, predvsem nad ženskami, skokovito naraslo, mnogim ženskam po svetu v teh dneh še močneje omejujejo tudi pravico do varne prekinitve nosečnosti.
V ZDA so zaradi pandemije kar v osmih državah prepovedali opravljanje splava na zasebnih klinikah, ki so že vrsto let ključne za zagotavljanje varne prekinitve nosečnosti in mnogokrat edine, na katere se ženske sploh lahko obrnejo. Gre za države, v katerih si politiki tudi sicer že vrsto let prizadevajo za popolno prepoved splava. Razlog naj bi bil, da njihova dejavnost v času pandemije ne spada med nujne zdravstvene storitve, a jasno je, da je pandemija le priročen izgovor. Na drugi strani v istih državah ostajajo odprti krizni centri za nosečnost (Crisis pregnacy centers), ki jih vodijo pro-life organizacije in ki ne omogočajo nobenih nujnih dejavnosti, ženske pravzaprav zgolj spodbujajo k nadaljevanju nosečnosti in jim pogosto dajejo lažne informacije.
S klinik v drugih državah, ki so ostale odprte, poročajo o oteženosti delovanja zaradi varnostnih ukrepov, ki že tako spadajo k ravnanju proti širjenju virusa. Obenem se je pred klinikami povečalo število pro-life protestnikov, ki zdaj še bolj nadlegujejo obiskovalke klinik, pa čeprav s tem kršijo prepoved množičnih zbiranj, zaradi pandemije pa je vse manj t. i. spremljevalcev, prostovoljcev in prostovoljk, ki pacientke spremljajo s parkirišč do klinik ravno zato, da jih protestniki ne bi prestrašili. S klinike v Severni Karolini celo poročajo, da so protestniki začeli namenoma kašljati v ženske, ki so vstopale v klinike.
Več klinik in organizacij iz držav, ki so med pandemijo želele prepovedati splav, je na zveznih sodiščih vložilo tožbe, da bi nasprotovale takšni represiji. Po odločitvah sodišč je v zadnjem tednu v Louisiani, Oklahomi, Tennesseeju in Teksasu opravljanje splava ponovno dovoljeno, v drugih državah na razsodbe še čakajo.
Ta teden je prišlo v javnost tudi poročilo aktivist_ov iz Rusije, ki so raziskali v koliko bolnišnicah v Moskvi je v času pandemije mogoče opravljati splav. Samo 3 od 44 kontaktiranih medicinskih ustanov so potrdile, da je ta poseg trenutno možen. Splav je v Rusiji sicer dovoljen do 12. tedna nosečnosti, vendar je v času pandemije očitno označen za neprioriteten poseg.
Pobližje si velja pogledati, kaj se v času pandemije dogaja nedaleč od nas, na Poljskem. Tam velja ena najstrožjih zakonodaj glede dostopa do prekinitve nosečnosti, saj je ta dovoljena zgolj v primeru, da je ogroženo zdravje matere, v primeru hude poškodbe ali neozdravljive bolezni ploda ter v primeru, da je nosečnost posledica kaznivega dejanja, tj. posilstva. Takšna zakonodaja je na Poljskem v veljavi že vse od leta 1993, po domače pa jo imenujejo kar »kompromis«, saj naj bi bila vmesna rešitev med zagovorniki_cami in nasprotniki_cami splava. V drugih primerih je splav na Poljskem prepovedan, zaporna kazen pa grozi tistemu, ki bi nosečnici pri posegu pomagal. Ena od sprememb v zakonodaji iz zadnjih let je uveljavitev t. i. ugovora vesti. Zdravnik_ca lahko zavrne opravljanje posega, ki ni v skladu z njegovo vestjo, pa naj gre za ideološke ali verske razloge. Prav zaradi vse pogostejšega izrabljanja ugovora vesti je v zadnjih letih splav tudi v omenjenih treh primerih vedno težje dostopen, saj zdravnice_ki vse bolj zavračajo opravljanje splava v kateremkoli od teh primerov. Podobno se dogaja z jutranjo tabletko, ki je na Poljskem dostopna zgolj na recept, in celo s pisanjem receptov za običajno kontracepcijo in izdajo le-te v lekarnah.
Po podatkih organizacije Federacja na Rzecz Kobiet i Planowania Rodziny (Zveza za ženske in načrtovanje družine) na Poljskem letno opravijo več kot sto tisoč splavov. Približno deset odstotkov posegov se izvede zunaj poljskih meja, na klinikah v tujini, najpogosteje v Nemčiji. Zaradi zaprtja meja v času korona krize odhod na kliniko v tujino ni mogoč. Legalnih posegov je na Poljskem letno nekaj več kot tisoč. Velika diskrepanca med številkama priča o tem, da v državi ženske splav opravljajo bodisi v t. i. zdravstvenem podzemlju, kjer se posegi izvajajo nezakonito, običajno za visoko ceno in pogosto v neprimernih pogojih, ali pa doma s pomočjo organizacij, kakršna je Women Help Women, ki jim po pošti dostavljajo sredstva za medikamentozni splav. Poljska organizacija Aborcyny Dream Team, ki ženskam, če se soočijo z neželeno nosečnostjo, svetuje o njihovih možnostih, poroča, da je samo v prvem mesecu pandemije prejela 550 klicev žensk, kar je dvakrat več kot v običajnem mesecu.
V poljskem parlamentu se vsakih nekaj let pojavijo projekti, ki bi zakonodajo liberalizirali, ali pa takšni, ki jo želijo še zaostriti. Leta 2016 se je poskus popolne prepovedi prekinitve nosečnosti končal z množičnimi protesti žensk z nazivom »Črni protest«. Več mesecev je na tisoče žensk po celotni Poljski protestiralo proti namenu zaostritve zakonodaje. Letos aprila pa so v poljskem parlamentu odločali o zakonski pobudi Kaje Godek, zagovornice popolne prepovedi splava. Pobuda predvideva ukinitev možnosti prekinitve nosečnosti v primeru poškodbe ploda.
Napis na spodnjem transparentu: No women no kraj (kraj = država po poljsko).
Ta projekt leži v parlamentarnih predalih že od leta 2017. Leta 2018 je bil prestavljen v obravnavo parlamentarne komisije, po volitvah leta 2019 pa so ga ponovno potegnili iz predala in ga zopet vložili v obravnavo. April je bil zadnji mesec, ko je bilo po zakonu o njem še mogoče razpravljati. Projekt Godek bi, kot že rečeno, iz zakonodaje črtal možnost prekinitve nosečnosti v primeru, kadar preiskave med nosečnostjo pokažejo veliko verjetnost hude in nepovratne poškodbe ploda oz. bolezni, ki ogroža njegovo življenje. Takšno prekinitev nosečnosti na Poljskem skrajno desne politične in verske skupnosti manipulativno imenujejo »evgenični splav«, saj želijo splav v glavah ljudi izenačiti z nacistično evgeniko. Tako jo je med drugim poimenoval tudi bivši poljski premier iz vladajoče stranke PiS (Zakon in pravičnost) Jarosław Kaczyński, ki še vedno velja za najvplivnejšega politika desnice v državi.
Nepovratna poškodba ali neozdravljiva bolezen ploda je razlog za kar 97–98 % vseh legalnih prekinitev nosečnosti na Poljskem, zato bi uveljavitev predlaganega projekta pravzaprav pomenila skoraj popolno prepoved splava. Leta 2018 je bilo denimo v državi opravljenih 1.076 posegov, od tega 1.050 prav zaradi tega razloga, samo 25, ker je bilo ogroženo življenje matere, in le en, ker je bila nosečnost posledica kaznivega dejanja. Pogost očitek tistih, ki nasprotujejo možnosti izbire, je prekinitev nosečnosti, kadar je pri plodu ugotovljen Downov sindrom, vendar podatki poljskega ministrstva za zdravje iz leta 2017 kažejo, da je takšnih primerov običajno le do 25 %.
Drugi projekt, ki je bil namenjen razpravi v parlamentu hkrati s projektom Kaje Godek, je projekt z zavajajočim imenom »Stop pedofiliji«, po katerem bi uzakonili tri- do petletno zaporno kazen za propagiranje ali odobravanje spolne aktivnosti mladoletnih v kontekstu vzgoje, izobraževanja, zdravljenja mladoletnih ali kakršnegakoli varstva ali skrbi v povezavi s šolo. V praksi bi to pomenilo prepoved kakršnekoli spolne vzgoje mladostnikov_ic. Avtorji namreč v projektu spolno vzgojo enačijo s promocijo »homoseksualnosti, masturbacije in drugih spolnih dejavnosti«.
Oba projekta najbolj goreče podpirajo skrajno desne stranke, ki skupaj s skrajno konservativnimi katoliškimi organizacijami že vrsto let ženejo javno gonjo proti temu, čemur sami pravijo »ideologija spola«, s čimer slabšalno nazivajo vse, ki podpirajo pravice žensk ali LGBT oseb. Prav ta politična okolja so kriva tudi za resolucijo o t. i. »LGBT free« območjih, ki jo je v lanskem letu sprejelo več kot sto občin, potem ko je vladna stranka PiS na začetku leta ponovno okrepila retoriko o »LGBT ideologiji«, ki naj bi bila uvožena iz tujine in naj bi po njihovem mnenju ogrožala poljski narod in njegove krščanske vrednote.
Kljub političnim tendencam k sprejetju zakonov, kakršna sta bila predlagana na začetku aprila, je treba poudariti, da se je v raziskavi poljske medijske hiše OKO.press leta 2019 kar 53 % ljudi izreklo za pravico do splava do 12. tedna nosečnosti, torej za precej liberalnejši zakon, kot je v veljavi danes, le 35 % anketiranih pa ji je nasprotovalo. Podobno iz njihove raziskave iz istega leta izhaja, da je kar 65 % Poljakov in Poljakinj mnenja, da bi se morala v šolah izvajati spolna vzgoja, pri kateri bi se lahko brez zadržkov govorilo o temah, ki se tičejo spolnosti, spola, spolne usmerjenosti in kontracepcije.
Dejstvo, da se je poljska vlada za razpravo o spornih predlogih odločila v času pandemije, se zdi še posebno cinično, saj so v času koronavirusa protesti v skladu s prepovedjo množičnih zborovanj prepovedani. Tik preden je bila za sredino aprila napovedana razprava v parlamentu, je v poljskih medijih znova odjeknila tudi izjava predsednika Andrzeja Dude (prav tako iz stranke PiS), ki je za katoliški tednik Niedziela dejal, da je zanj splav z razlogom poškodbe ali bolezni ploda umor in da bi sam, če bi se zakon, ki bi takšne posege prepovedal, znašel na njegovi mizi, zakon podpisal. Duda je tudi sam razpravo začel oportunistično, saj je želel pridobiti naklonjenost svojih glavnih podpornikov pred predsedniškimi volitvami, ki so bile vse do pred nekaj dnevi kljub pandemiji načrtovane za 10. maj.
“Želimo zdravnike, ne policistov.”
Kljub prepovedi množičnih javnih zborovanj v času pandemije COVID-19 so organizacije, ki se borijo za pravice žensk, na začetku aprila sprožile različne proteste. V Varšavi so 14. aprila ljudje na kolesih in v avtomobilih, polepljenih z gesli »Maske imamo, ust pa ne bomo zaprli«, »Pekel žensk traja« in »Borite se z virusom, ne z ženskami«, ter ovešeni z obešalniki in črnimi dežniki, simboli protestov iz leta 2016, med 12. in 13. uro povsem zablokirali glavni rondo v centru mesta. Že v desetih minutah je promet zaradi množične udeležbe zastal. Po celotni Poljski so ljudje transparente in črne dežnike poobesili tudi z oken in balkonov, več akcij pa je potekalo tudi ob čakanju v vrstah pred trgovinami in na sprehodih s psi, kamor so se ljudje odpravili s transparenti. Čeprav so na protestne akcije prišli z maskami in so ohranjali primerno razdaljo, jih je kar nekaj dobilo kazni, ki naj bi znašale tudi do 6.000 evrov.
Med razpravo v parlamentu 16. aprila je bilo med drugim od poslancev skrajne desnice slišati, da bi jim bilo ljubše, če bi poslanke levih strank izginile iz parlamenta, pa izjave, da splav ni pravica ženske, temveč smrtna kazen, kot tudi predloge, da bi splav morali kaznovati kot posebno okruten umor. Poslanci so sprevrženo razkazovali tudi fotografije otrok z Downovim sindromom. Kaja Godek, glavna pobudnica zaostritve zakonodaje, je splav zaradi poškodbe ploda zopet primerjala z evgeniko tretjega rajha. Vladajoča stranka PiS se je pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami protestov očitno zbala in se tokrat o zaostritvi ni jasno izrekla. Državna sekretarka za zdravje Joanna Szczurek-Żelazko je namreč dejala le, da vlada svojega mnenja tokrat ne bo predstavila, vendar pa je pomenljivo na dolgo obrazložila, kako vlada podpira starše, ki vzgajajo otroke s posebnimi potrebami. Ob glasovanju je prevladala odločitev, da se predlog zakona preusmeri na komisijo ministrstva za zdravje, kar v praksi pomeni, da je do nadaljnjega zamrznjen, komisija pa ga morda zaradi velike količine predlogov ne bo utegnila obravnavati v mandatu trenutne vlade, torej do jeseni 2023. Vseeno postaja očitno, da se predlogi v rokah tako poslancev_k kot komisije znajdejo takrat, ko je to politično koristno, zato poljske organizacije poudarjajo, da »dežnikov«, ki so postali domala ponarodel simbol upora poljskih žensk, še ne bodo pospravile.
Čeprav pro-life skupine na Poljskem, ki se že vrsto let po mestih vozijo z nazornimi transparenti in po megafonih oglašujejo, da je splav umor, ob pandemiji bojda celo razglašajo, da bodo prekinitve nosečnosti povzročile več smrti kot pandemija, jim lahko, ob obrnjenem razumevanju trditve, prikimamo. Otežena možnost prehajanja meje in še večje omejitve opravljanja splava v primerih, ko je to zakonsko še dovoljeno, lahko pomenijo le večjo ogroženost življenj žensk, ki bodo prisiljene v domače in nestrokovne posege, ali pa kljub zdravstvenim tveganjem nosečnosti ne bodo mogle prekiniti.
Viri:
https://oko.press/prezydent-duda-podpisze-zakaz-aborcji-bo-aborcja-to-morderstwo/
https://en.wikipedia.org/wiki/Impact_of_the_COVID-19_pandemic_on_abortion_in_the_United_States
https://www.bitchmedia.org/article/coronavirus-creating-complications-for-abortion-clinics
Članek je nastal v sklopu projekta Spol in družba 2020, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo.
