IZJAVA UREDNIŠTVA SPOL.SI NA SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO, 7. 4. 2023
V Sloveniji smo imeli – namerno uporabljamo preteklik – odličen sistem javnega zdravja in zdravstvenega varstva žensk. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima na primarni ravni dispanzerje za ženske, v okviru katerih si lahko vsaka, starejša od 13 let, izbere specialista oz. sprecialistko ginekologije in porodništva za izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnico. Tako je na papirju.
Realnost je žal drugačna. Ginekološka mreža na primarni ravni ne zadošča za potrebe prebivalstva. V Sloveniji je trenutno brez ginekologa na primarni ravni več kot 230.000 žensk. To je vsaka 5. ženska! Ker se mreža ne širi, imajo najslabši dostop mlade ženske, ki bi jim morali nameniti še posebno skrb. Delež opredeljenih mladostnic na primarni ginekološki ravni je tako le 23 %. Še več: ta hip pogoje za upokojitev izpolnjuje 49 ginekologov in ginekologinj na primarni ravni, zato lahko brez dostopa ostane še dodatnih 200 tisoč žensk!
Za zdravje žensk je ginekologija na primarni ravni izredno pomembna. Ženskam pomaga ohranjati zdravje med reproduktivnim obdobjem in kasneje, svetuje o zdravem spolnem življenju, nadzira varno uporabo kontracepcije in vse to so razlogi za slavne statistike Slovenije: v Evropi smo v samem vrhu z najmanj najstniških nosečnosti, po številu splavov smo nižje od evropskega povprečja in imamo najnižjo smrtnost novorojenih v EU!
Redni pregledi preprečujejo tudi prenašanje spolno prenosljivih bolezni in razvoj rakavih obolenj ter omogočajo hitrejše diagnosticiranje nekaterih bolezni, kot so endometrioza itd. Posledice tega, da toliko žensk nima dostopa do redne ginekološke obravnave, so že vidne. Leon Meglič z ginekološke klinike v Ljubljani je nedavno opozoril, da toliko napredovanih karcinomov kot v zadnjem času s kolegi v svoji karieri ne pomnijo!
Poleg dostopnosti pa je potreben tudi posluh in občutljivost na področju enakosti spolov. Pred dnevi sta ženski na Twitterju opozorili na neenako zdravstveno obravnavo žensk v rodni dobi: ena opisuje, da je na dodatne ginekološke preiskave ob neznosnih bolečinah ne napotijo, ker se še ne trudi zanositi. Druga je priznala, da je do dodatnih in za normalno življenje nujnih medicinskih posegov prišla šele, ko se je zlagala, da se neuspešno trudi zanositi. Na ti pričanji se je usul plaz podobnih!
Društvo Endozavest že vrsto let zbira in opozarja na izkušnje žensk, kako so med ginekološko obravnavo pogosto preslišane ali neupoštevane, dokler se ne trudijo zanositi. K temu pomaga stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, da »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, in dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj naravnega. V luči takih prepričanj lahko razumemo, da Ministrstvo za zdravje v dejstvu, da je vsaka peta ženska v rodni dobi brez dostopa do redne ginekološke obravnave na primarni ravni, ne vidi problema in pravi, da bodo o morebitnih spremembah razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme.
Slovenija je glede na podatke zaenkrat še ena najbolj varnih držav na svetu za žensko zdravje, ima nizko število najstniških nosečnosti in je na dobri poti, da izkorenini raka materničnega vratu. Vse to je zasluga prostega dostopa do ginekološke obravnave v sistemu javnega zdravstvenega varstva. Z zamiranjem primarnega nivoja lahko vse to, kar smo gradili desetletja, zapravimo. In posledice bomo znova v večji meri nosile ženske!
Podpiramo vsa prizadevanje za ohranjanje javnega, vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije dostopnega zdravstvenega varstva! Če je sistem javnega zdravja doslej dajal vse te dobre rezultate in če tiha privatizacija, ki se plazi po Sloveniji, očitno škodi zdravju prebivalk in prebivalcev Slovenije, je odgovor jasen: ohranimo, kar deluje v dobro Slovenije: ohranimo javno zdravstvo!
Proti privatizaciji zdravstva, proti razslojevanju Slovenije, proti uničevanju javnega!
Jemljite nas resno, vse! Nismo vaše, nismo nore, naša bolečina je resnična! Zahtevamo enako obravnavo in enake pravice za vse maternice!