Začetki feminističnih bojev za pravice žensk so se osredotočali predvsem na volilno pravico, v drugi polovici 20. stoletja pa so v njihovo osredje vse bolj stopale tudi zahteve na področju reproduktivnih politik[1]. Te so vključevale pojme »reproduktivne pravice«, »telesne integritete« in »reproduktivne svobode«[2] ter označevale predvsem prizadevanja za (varen) dostopen splav in kontracepcijo ter njuno legalizacijo. Pojem »reproduktivne politike« je težko definirati in natančno zamejiti[3]; v širšem smislu ga lahko opredelimo kot »oblast in nadzor nad reprodukcijo, seksualnostjo in (reproduktivnimi) telesi in posledice tega nadzora«[4]. V ta sklop lahko poleg že prej omejene umetne prekinitve nosečnosti umestimo tudi nosečnost, porod, spolno in reproduktivno zdravje, neplodnost, nove reproduktivne tehnologije, spolno vzgojo ter boj za reproduktivne pravice istospolnih parov in posvojitve, otroško varstvo, otroške doklade in dodatke ter porodniški dopust. Opredelitve reproduktivne politike so pokazatelj mentalitete in širšega vrednostnega sistema v danem kulturnozgodovinskem kontekstu. Predvsem odsevajo poglede na spolnost, telo, telesno integriteto in pričakovane spolne vloge ter končno tudi materinstvo[5].
Triletni projekt Materinstvo in reproduktivno delo v 19. in 20. stoletju (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025), katerega vodja je doc. dr. Ana Cergol Paradiž in v njem sodelujejo tri partnerske organizacije Filozofska fakulteta UL, Inštitut za novejšo zgodovino in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, financira pa ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, v zgodovinski perspektivi naslavlja tematiko materinstva in analizira razvoj različnih, med seboj tesno prepletenih in prekrivajočih se vsebin, ki jih je mogoče umestiti v polje koncepta reproduktivne politike. S pogledom na obdobje od začetka 19. stoletja do konca 20. stoletja, ki na tem področju beleži revolucionarne spremembe, celostno naslavlja predvsem tematike petih sklopov: (1) materinstva, (2) abortusa, (3) kontracepcije, (4) evgenike in (5) neplodnosti. Geografsko se projekt osredotoča na ozemlje današnje Slovenije, obravnava pa tudi fenomene v transnacionalni perspektivi. Z analizo institucionalnega razvoja, spreminjajoče se zakonodaje, diskurza ter družbenih norm in kulturne reprezentacije v povezavi z reproduktivnimi vprašanji in materinstvom na eni strani ter zasebnih strategij reproduktivnih praks posameznic_kov, ki so bile_i vpete_i v reproduktivne prakse, na drugi osvetljuje javne in zasebne vidike reproduktivnih problematik.[6]
V okviru projekta je 18. decembra 2023 na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Zgodovina in žensko reproduktivno telo, na katerem so bile teme s področja reproduktivne politike obravnavane celostno, v daljši zgodovinski perspektivi in ob upoštevanju širših družbeno-zgodovinskih procesov. Referati so s pomočjo različnih virov, od sodnih spisov do osebnih pisem in ustnih pričevanj, obravnavali položaj mater v preteklosti, posebej tistih, ki so same skrbele za otroke. Podobno so tematizirali tudi vprašanje umetne prekinitve nosečnosti, obporodne pomoči, spolne vzgoje in položaja babic v posameznih zgodovinskih obdobjih, tudi v času vojnih razmer.[7] Več o programu simpozija si lahko preberete v programski knjižici – tukaj.
[1] Solinger, Reproductive Politics, 2013
[2] Bracke, Family planning, the pill, and reproductive agency, 2021
[3] Olszynko-Gryn, Rusterholz, Reproductive Politics in Twentieth-Century, 2019
[4] Solinger, Pregnancy and Power, 2007
[5] Price, Reproductive Politics in the United States, 2022
[6] Povzeto po: Inštitut za novejšo zgodovino, https://www.inz.si/sl/Materinstvo-in-reproduktivna-politika-v-19.-in-20.-stoletju/, pridobljeno 17. 03. 2024.
[7] Povzeto po: Cergol Paradiž, ur., Zgodovina in žensko reproduktivno telo: program simpozija in povzetki referatov, Ljubljana: Filozofska fakulteta UL, 18. december 2023.