Delovna skupina, ki smo jo sestavljale_i članice_i Rdečih zor in uredništva spol.si, je letos izmed več kot 70 predlaganih seksističnih izjav izbrala 20 nominirank za antinagrado bodeča neža – za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2025/2026.
Ob tem da nas opozarjate na seksistične izjave javnih oseb, vse pogosteje izpostavljate tudi seksistično oglaševanje v marketinških kampanjah, oglasih na družbenih omrežjih, radiu in TV, kot tudi v sodelovanjih podjetij z vplivneži_icami. Po eni strani to govori o ponovnem širjenju seksističnega diskurza tudi na področje oglaševanja, po drugi pa tudi o večji družbeni občutljivosti in odzivanju na problematične vsebine, tudi tam, kjer je bil tak diskurz prej toleriran.
Finalno glasovanje za prejemnika_co antinagrade bodeča neža bo potekalo v soboto, 7. marca 2026, ob 20. uri na gledališki predstavi FEM TV in razglasitvi antinagrade bodeča neža v okviru 27. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v Pionirskem teatru, Dvorana Jenko, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana.
Analiza letošnjih nominacij seksističnih izjav razkriva več ponavljajočih se vzorcev: ženske so pogosto prikazane kot grožnja »naravnemu«, tradicionalnemu (patriarhalnemu) redu, čeprav se je ta red zgodovinsko oblikoval v pogojih neenake porazdelitve moči; mizoginija se normalizira skozi humor; objektivizacijo in seksualizacijo doživljajo ženske in tudi mladoletna dekleta; pojavljajo se moraliziranje in poskusi nadzorovanja reproduktivnih pravic ter odločitev žensk. V nadaljevanju izpostavljamo nekatere primere, ki so vzeti iz nabora nominiranih izjav, a niso bili vključeni v končno glasovanje, ter širše družbene trende seksističnega diskurza v javnem prostoru, ki jih ti primeri odražajo.
Ogroženi moški in »razpad reda«
Več nominiranih izjav govori o prepričanju, da so »naravne« vloge moških in žensk v sodobni družbi zamajane. Besedo »vloga« pogosto nadomesti izraz »energija«, ki moško in žensko umešča v binarni, komplementarni okvir: ženska energija naj bi bila povezana s skrbjo, čustvenostjo in materinstvom, moška pa z odločanjem, vodenjem in lastništvom. Ko so ženske v družbi vse bolj prisotne v samostojnih vlogah, se v nekaterih diskurzih to dojema kot izguba tradicionalnega reda in moške prevlade. Izguba hierarhične delitve dela in spolnih vlog se tako predstavlja kot razpad nekdanjega ravnotežja, kot da je preteklo obdobje »harmoničnega« sodelovanja moških in žensk ogroženo.
Podobna logika se pojavlja tudi v kulturni sferi. Povečana prisotnost žensk ni razumljena kot širitev možnosti in pluralizacija kulturnega prostora, temveč kot izrinjanje moških in grožnja obstoječemu kanonu, ki je bil zgodovinsko oblikovan okoli moških avtorjev. Tudi tu se sprememba razmerij moči interpretira kot »razpad reda«, ne pa kot pluralizacija in demokratizacija dostopa do kulture.
| Milan Knep, duhovnik »Razgradnja družine se začne z agresivno kritiko patriarhata, ki slabi vlogo očeta in intimne odnose v družini.« (Vir: Družina po meri sodobne politike, Družina, 3. junij 2025) ➡️ Trditev predpostavlja en sam pravilen model družine in očetovske vloge ter zanemarja raznolikost sodobnih družinskih oblik, kar lahko spodbuja občutek ogroženosti in poglablja družbene delitve. |
| Petra Parovel, vplivnica »Vloga mame je ženstvena energija. Vloga lastnice je moška energija. Težko je preklopiti. Težko je dati stran slabo vest. Te pa prav to veliko nauči…« (Vir: Facebook POP TV, Zgodbe akrobatov, 30. junij 2025) ➡️ Takšno razmišljanje utrjuje stereotipno delitev na »ženstvene« in »moške« vloge ter notranji konflikt prikazuje kot naraven namesto kot posledico družbenih pričakovanj, s čimer lahko omejuje razumevanje sposobnosti ne glede na spol. |
| Miha Mazzini, pisatelj »Kar se literature tiče, kako posebno spodbujanje avtoric ni več potrebno. V Ameriki jih na tem področju dela 71.3% (Lee & Low Diversity Baseline Survey), urednic je 78% (UK Publishers Association / The Guardian), avtoric uspešnic pa 75% (The Bookseller / The Guardian). V finalih literarnih nagrad jih je 75% do 80% (The Guardian). Posledica je izločanje moških kot avtorjev in bralcev, kar s seboj nosi posledice, ki so vsak dan bolj vidne, ne pa še očitne. Tudi kar se heteroseksualnosti tiče: v splošni populaciji nas je okoli 90%, v založništvu zgolj 68,7%.« (Vir: V iskanju EU črnih domorodcev, Substack Osebno z Mihom Mazzinijem, 9. januar 2026) ➡️ Trditev, da ženske – kot avtorice, urednice ali nagrajenke – moške odvračajo od branja in pisanja, bolj kaže na nerešene posledice patriarhata za moške kot pa na to, da so ženske v literaturi »preveč uspešne«. |
Mizoginija v šalah (nah, prav nič se ne smejimo)
Tudi med letos nominiranimi izjavami so se znašle žaljivke, vulgarnosti in seksualizacija žensk, zapakirane v šale, stand-upe ali »sproščene« komentarje. Takšen način izražanja deluje kot zaščitni mehanizem avtorjev_ic, saj jim omogoča izrekanje mizoginih vsebin pod pretvezo humorja (»saj je samo hec«). Takšen »humor« normalizira sovražnost in agresivnost do žensk, banalizira njihovo poniževanje in diskreditacijo ter utrjuje prepričanje, da je mizoginija del legitimnega javnega diskurza. Čeprav so izjave predstavljene kot humorne ali provokativne, njihov učinek prispeva k utrjevanju spolnih stereotipov in predsodkov ter ohranjanju neenakosti na podlagi spola.
| Uredništvo spletne strani 24ur.com »Štirje ženski čudeži so: 1. Krvavijo, ne da bi se urezale. 2. Mokre so, brez da bi se kopale. 3. Proizvajajo mleko, ne da bi jedle travo. 4. Čvekajo neumnosti, ne da bi jih kdo kaj vprašal.« (Vir: Šala dneva, 24ur.com, 14. maj 2025) ➡️ Objava pod pretvezo šale reproducira seksistične in ponižujoče stereotipe o ženskah ter kaže na odsotnost uredniške odgovornosti pri presoji takšnih vsebin. |
| Jure Sešek, radijski voditelj »Ženo pa tepejo tudi samo za šalo. To sploh ni res, to je v prenesenem pomenu. Razlika, kako že je, med božanjem in klofuto? Samo v hitrosti.« (Vir: Oddaja Pustna sobotna iskrica, Radio Ognjišče, 14. februar 2026) ➡️ V kontekstu otroške oddaje, ki se predstavlja kot prostor »lepih zgodb, novih spoznanj in dobre volje«, takšna »šala« ne le trivializira partnersko nasilje, temveč ga mlajšemu občinstvu prikazuje kot nekaj smešnega in sprejemljivega, kar pomeni resno zlorabo zaupanja in odgovornosti medija do otrok. |
Objektifikacija in seksualizacija žensk, tudi mladoletnih
Več letošnjih nominiranih izjav ženske reducira na njihovo telo, videz ali všečnost, kar se kaže v komentarjih o videzu, vprašanjih »kaj je za prijet«, ocenjevanju žensk kot »seksi« ali »lepotice« ter v izrecnem spolnem objektificiranju mladoletnic. Takšen način izražanja ženske in tudi mladoletna dekleta (!) – otroke! – predstavlja kot predmet moškega pogleda, trofejo ali sredstvo za potrjevanje moške identitete. Diskurz, ki izključuje njihovo subjektivnost, spodkopava avtonomijo žensk in utrjuje spolno neenakost.
| Zvone Šeruga, fotograf »Petnajst let so stari, ti fazančki. Eni – da, fantiči! – še skorajda otroci, dekleta (deklice, mladinke?) menda vse po vrsti lepotice????. In (skoraj) vse v enaki v uniformi: kratke hlač(k)e in noge kot slikarsko platno, gola koža, da pride do barve tudi popek, nad njim majčka z dekoltejem in novo umetnijo, v ustih zobni aparat in smeh … počutil sem se kot v zgodnjem jutru nekje za Krko ali v hribih, pred mano pa se je ves svež in čudovit odpiral nov dan; ah, Slovenija – res, kako si lepa!????« (Vir: Zajem zaslona na Facebook strani Združenja za moč, 5. september 2025, kasneje je avtor zapis izbrisal) ➡️ Zapis seksualizira in estetizira podobo petnajstletnic ter jih reducira na telesne objekte moškega pogleda, kar je neprimerno in vzbuja nelagodje. |
| Marko Žerjal, komik »Kako naj ti to razložim na lep način… glej Gringa, vsi tipi imamo radi kej za prijet. Samo veš kaj nam je pri temu tudi všeč? Da ko ta kej primemo, ne rabimo ugibat za kateri del gre.« (Vir: TikTok marko_zerjal, 7. november 2025) ➡️ To je zelo poenostavljen pogled, ki vse moške neupravičeno označi za seksiste in transfobe ter hkrati predpostavlja, da morajo ženske ustrezati točno določeni spolni vlogi in telesnim značilnostim, kot jih narekuje patriarhat. |
Moraliziranje in nadzor nad reproduktivnimi pravicami
Veliko je bilo komentarjev o splavu, rodnosti, »demografskem preživetju naroda« ter domnevnih dolžnostih žensk do družine ali kulture. Žensko telo je predstavljeno kot demografski vir, sredstvo nacionalnega preživetja ali moralno vprašanje kolektiva, kar zmanjšuje avtonomijo žensk in jih obravnava kot instrument kolektivnih interesov. Takšen diskurz normira telesa žensk, omejuje reproduktivno avtonomijo in jo postavlja v okvir ideološkega »konsenza«, namesto da bi bila prepoznana kot temeljna človekova pravica.
| Ciril Keršmanc, kandidat za ustavnega sodnika »Pri pravici do splava bi morali iskati konsenz oziroma skupna izhodišča med levimi in desnimi.« (Vir: Koalicijski partnerici tik pred zdajci z resnimi pomisleki o kandidatu za ustavnega sodnika, N1, 29. januar 2026) ➡️ Predlog, da bi o pravici do splava »iskali konsenz«, to pravico predstavlja kot odprto politično vprašanje namesto kot že zagotovljeno temeljno pravico do telesne avtonomije, s čimer relativizira obstoječe pravice žensk in utrjuje ideološke pritiske na njihova telesa v imenu družbenega ali političnega »dogovora«. |
| Urša Cankar Soares, koordinatorica Pohoda za življenje »Evropske kulture bodo preživele samo, če bomo končali s splavi in rodili več otrok, kot jih rodijo tujke.« (Vir: Omrežje X, 7. avgust 2025) ➡️ Takšno sporočilo preživetje »evropske kulture« reducira na reproduktivno dolžnost (belih) žensk ter združuje protisplavni diskurz z rasistično predstavo o demografski tekmi. |
| Milena Miklavčič, pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka »Če imajo sosedi v svojih srcih geslo: družina, domovina, Bog, se mi trudimo za splav, evtanazijo in za Palestino.« (Vir: Facebook Milene Miklavčič, 6. julij 2025) ➡️ Z vzpostavljanjem lažne opozicije se kompleksna družbena vprašanja reducira na ideološki obračun ter moralno diskvalifikacijo drugače mislečih. |
Skupni imenovalec letošnjih nominacij seksističnih izjav so številni poskusi ohranjanja ali ponovnega vzpostavljanja hierarhičnega razmerja med spoloma. Ti poskusi potekajo na različne načine: s humorjem, moraliziranjem, sklicevanjem na tradicijo ali »naravo«, uporabo statistike za upravičevanje obstoječih hierarhij itd. Izjave in vedênja se razlikujejo po tonu, ki sega od vulgarnega in provokativnega do sofisticiranega. Kljub temu vse izjave prispevajo k istemu učinku: ženskam in spolnim manjšinam omejujejo možnosti, jih pripenjajo na stereotipne vloge ter pod vprašaj postavljajo njihovo avtonomijo, moč in prisotnost v javnem življenju.
Ko izpostavljamo najbolj problematične izjave leta, ne gre le za opozarjanje na posamezne primere, ampak tudi za razkrivanje širših strukturnih težav, ki omogočajo, da se takšne izjave ponavljajo in reproducirajo. Te težave so globoko vpete v družbene norme, kulturne prakse in institucionalne vzorce, ki pogosto normalizirajo ali opravičujejo spolno neenakost. Če si želimo družbe, ki temelji na resnični enakosti spolov, to pomeni, da moramo zavzeti jasno in dosledno stališče proti seksizmu v vseh njegovih oblikah, tako proti očitnim in vulgarnih žaljivkam kot proti subtilnim, pogosto prikritim stereotipom, ki prav tako omejujejo ženske in njihove možnosti v javnem in zasebnem življenju.
Vabimo, da s svojim glasom prispevate k prepoznavanju in obsodbi seksističnega diskurza. Glasovanje se je začelo 18. februarja ob polnoči in traja do 3. marca 2026 do polnoči. Glasujete lahko na www.bodeca-neza.si/glasovanje, vse nominirane izjave in arhiv nominiranih izjav preteklih let pa si lahko ogledate na www.bodeca-neza.spol.si.
Prispevek je nastal v okviru projekta ‘Z bodicami nad seksizem‘. Financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oz. avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne moreta biti odgovorna.
