Imamo pet finalistk za antinagrado bodeča neža 2024/2025!
Na spletno glasovanje, ki je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025, je delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si predlagala 20 izjav. Glasovanja so se udeležile 504 osebe. Marsikoga so izjave razburile, na družbenih omrežjih pa ste nam predlagale_i še več možnih ocen – od vulgarnih in prostaških do takšnih, s katerimi ste nam želele_i povedati, da smo nekaj – kajpak – popolnoma narobe razumele_i in pomotoma nominirale_i. Več izjav je finale zgrešilo le za las.
Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV v okviru 26. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v petek, 7. marca 2024, ob 21. uri v Dvorani Jenko Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana.
Vse_i, ki se boste udeležile_i dogodka, boste lahko v živo glasovale_i za svojo »favoritko« med petimi izjavami, ki so na spletnem glasovanju prejele največ glasov.
Več o nagradi bodeča neža: http://bodeca-neza.spol.si.
V nadaljevanju navajamo izjave finalistk po abecednem redu avtorjev in avtoric:
– 1 –
Ce govorite iz lastnih izkusenj, bi bilo to, morda, resnicno.
A svet je drugacen, nekatere odrasle zenske so neodgovorne in splav odkrito in brez kancka samokroticnosti uporabljajo kot kontracepcijo.
Namesto, da prebirate laznjive casopise in gledate pop tv, vprasajate kaksnega ginekologa o tem. Odgovori vas bodo presenetili.
A nic ne de. Bomo vsi placevali za depresijo, vnetne medenicne posledice, krvavitve in , nenazadnje, IVF, ker se neplodnost po abortusu lahko zvisa (ne upostevajoc seksualno svobodo modernih zensk).
Ljubo Breskvar, dr. med., urolog
Omrežje X, 9. marec 2024
Utemeljitev:
Reproduktivno in spolno zdravje žensk je pogosto tema neargumentiranih razprav. Izjava prikazuje ženske kot neodgovorne in lahkomiselne, čeprav je prekinitev nosečnosti posledica kompleksnih odločitev. Osebne izkušnje žensk postavlja pod vprašaj, zanika legitimnost njihovega doživljanja in znanja ter posredno postavlja moške ali/in zunanje avtoritete za bolj pristojne razsodnike. Moralizira o »spolni svobodi modernih žensk« in jih obsoja zaradi njihove pravice do odločanja o lastnem telesu. Predpostavlja, da moški niso odgovorni za uporabo zaščite pred nosečnostjo. Urolog na zavajajoč način poudarja morebitne negativne posledice prekinitve nosečnosti. Čeprav ima kot zdravnik posebno odgovornost za zagotavljanje točnih, z dokazi podprtih informacij, s svojimi izjavami krepi napačne predstave in stigmatizacijo splava, kar lahko posredno škoduje zdravju in pravicam žensk.
– 2 –
Punca se začne razvijati pri 13., 14. , 15., 16., to je top, tam do 25. se še držijo, odvisno, kakšen življenjski slog ima. Ampak tudi, če hodi na fitnes, pazi na prehrano, ne kadi, ne pije, leta naredijo svoje. Koža se začne povešati, strije so, gube so … Če rodi, se to pospeši. S telovadbo lahko trebuh uredi, a to so po navadi tiste, ki res živijo za telovadbo in fitnes, teh je pa zelo malo. Take punce si tudi ne želiš imeti, ker to samo šteje kalorije in z njo ne moreš iti ven jest, ker neprestano komplicira.
Dino Hajderović, digitalni ustvarjalec, youtuber, igralec
YouTube podkast Davida Milosavljevića, 13. julij 2024
Utemeljitev:
Izjava Hajderovića prispeva k mizogini kulturi, v kateri so ženske reducirane na objekt estetske presoje, namesto da bi bile razumljene kot enakovredne posameznice s kompleksnimi življenji. 44-letni moški brez zadržkov presoja telesa mladoletnih deklet, kar je oblika normalizacije spolnega nasilja in nadlegovanja otrok. Z degradiranjem naravnih telesnih sprememb, kot so staranje, nosečnost in materinstvo, spodbuja nezdravo idealizacijo mladosti ter ženskam sporoča, da je njihova vrednost pogojena s fizičnim videzom, ne pa z njihovo osebnostjo, izkušnjami in/ali sposobnostmi.
Nekateri slovenski podkasti se znova izkazujejo kot problematični, saj se osredotočajo predvsem na kontroverznosti. Voditelj pogovora David Milosavljević izjave gosta ni bil sposoben prepoznati kot problematične in je v oddaji ni obsodil ali ustrezno naslovil, temveč je gostu omogočil nadaljnjo uporabo platforme. Izgleda, kot da ga bolj kot vpliv, ki ga ima s svojimi vsebinami na javnost, zanima zgolj njihov domet.*
*Besedilo je bilo posodobljeno po začetku glasovanja.
– 3 –
Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica – upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje – damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.
Prof. dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar, predavatelj na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru
Radio Ars, 28. februar 2024
Utemeljitev:
V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.
– 4 –
A v Šiški še katera da?
David Skornšek, nekdanji predsednik uprave Darsa
Redno letno srečanje zaposlenih DARS, Planica, 8. junij 2024.
Utemeljitev:
Izjava predsednika uprave Darsa prikazuje ženske kot (spolne) objekte in s tem ustvarja okolje, kjer so seksistični komentarji sprejemljivi tudi na uradnih dogodkih. Dejstvo, da jo je izrekel vodilni v največji državni družbi, ki upravlja več kot tri milijarde državnega premoženja, kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje profesionalnosti in spoštovanja do zaposlenih. Ko oseba na vodilnem položaju normalizira takšne izjave, ne gre zgolj za posamičen zdrs, ampak za širši signal, da so seksistične pripombe nekaj, kar lahko vodilni izrekajo brez resnih posledic. Pozitivno je, da je Dars prepoznal kršitev etičnih načel in internega kodeksa in o tem obvestil nadzorni svet.
– 5 –
Danes sem v @Europarl_SL glasovala proti predlogu, da se pravica do splava vpiše v Evropsko pogodbo. Samo 163 nas je bilo. Kako daleč smo zabredli kaže tudi to, da večina nima nobenih težav podpreti trditev, da lahko poleg žensk zanosijo tudi druge osebe.
Gre za širšo politično agendo, povzano z rušenjem družinskih vrednot. Takšne kampanje so v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, zavržne. Ukvarjati bi se morali s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje, sicer nas kmalu ne bo več.
Gre tudi za nedopusten poseg v pravico držav članic, da o tem vprašanju odločajo samostojno.
Romana Tomc, evropska poslanka, izvoljena na listi SDS
Omrežje X, 11. april 2024
Utemeljitev:
Pravica do splava je temeljna pravica, povezana z avtonomijo telesa in enakopravnostjo spolov. Dejstvo je, da obstajajo osebe, ki se identificirajo kot transspolne ali nebinarne osebe in lahko zanosijo; zanikanje njihovega obstoja poglablja njihovo diskriminacijo in marginalizacijo. Trditev ignorira dejstvo, da so družine lahko raznolike. Poleg tega avtorica izkorišča koncept »demografske zime« kot orodje za omejevanje reproduktivnih pravic, ne da bi upoštevala kompleksnost vzrokov za nizko rodnost, ki vključujejo družbene, ekonomske in kulturne dejavnike. Takšna retorika ne priznava, da je odločitev o rojstvu otrok osebna in da je podpora rodnosti mogoča le skozi celostno in vključujočo družinsko politiko.