Kaj se zgodi, ko ženska vstopi v velik, javen in drag pravni spor?
Kakšna ženska je? Je pohlepna? Manipulira? Uporablja otroke v svoj prid? Se maščuje nekdanjemu partnerju? Je dobra mati?
Primer takšnega medijskega spraševanja in poročanja smo lahko brali v Delu, ki je objavilo več člankov o razhodu Anamarie Goltes in Luke Dončića.[1] V enem od njih se osredotoča na umik njenega zahtevka v Kaliforniji, v drugem na domnevno zahtevo po 40 milijonih dolarjev. Ob informacijah o sodnih postopkih in navedbah virov se pojavljajo tudi ocene oziroma interpretacije njenega vedenja: želela naj bi »ustvariti vtis, da razhod rešujeta sporazumno« ter »stike z otrokoma zdaj uporabljala kot sredstvo pritiska za dosego zahtevanega izplačila«, Dončiću pa naj bi se njena zahteva zdela »absurdna«.
Pravna vprašanja (pristojnost sodišča, preživnina, skrbništvo in finančni zahtevki) se prepletajo z vprašanjem, kakšna naj bi bila Anamaria Goltes kot ženska, partnerka in mati. Ugiba se o njenem motivu in špekulira se, da naj bi želela ustvariti vtis sporazumnega reševanja spora. Presoja se jo (tako kot pogosto ženske na splošno) skozi njeno domnevno psihologijo (na primer, ali je iskrena ali preračunljiva). Delo tudi večkrat poudari, da Goltes zase zahteva enkratno izplačilo, nato pa navede Dončićevo oceno, da je zahteva »absurdna«.
Spolno uokvirjanje (ang. gender framing) je proces, pri katerem spol postane temeljni in pogosto nezavedni kulturni okvir, skozi katerega ljudi kategoriziramo, razumemo njihovo vedenje in oblikujemo pričakovanja o tem, kako naj bi se vedli. Ko osebo prepoznamo kot žensko ali moškega, se aktivirajo kulturne predstave in stereotipi o tem, »kakšne« so ženske in »kakšni« so moški ter kako naj bi ravnali. Tako lahko enako vedenje dobi različen pomen glede na spol osebe, spolni okvir pa prispeva k ohranjanju in obnavljanju obstoječih spolnih neenakosti.[2]
V primeru Goltes je to pomembno predvsem zato, ker je njen finančni interes prikazan kot vprašanje njenega značaja. Ker zahteva denar od premožnega nekdanjega partnerja, je predstavljena skozi prizmo domnevne »ženske« preračunljivosti. V spolnem uokviranju je ženska, ki ima upravičene denarne zahteve, razumljena samo skozi svoj spol oziroma spolne stereotipe, ki jih kot družba za takšno situacijo imamo: grebatorka, pohlepna, požrtna … Njeno ravnanje ni več zgolj finančna ali pravna poteza, ampak postane nekaj, kar naj bi razkrivalo, kakšna ženska je. Vedenje, ki se pri moškem lahko razume kot pogajalska strategija ali uveljavljanje lastnih interesov, se pri ženski interpretira kot pohlep, pritisk ali manipulacija.
Finančni spor je predstavljen tudi skozi njeno materinstvo. »Tradicionalno« se od žensk pričakuje, da bodo kot matere nesebične in da bodo interese otrok postavile pred svoje. Ženska, ki v družinskem sporu aktivno uveljavlja lastne finančne ali pravne interese ali finančne interese svojih otrok, pa postane predmet moralne presoje. Ne presoja se več samo njen zahtevek, temveč tudi to, kakšna mati naj bi bila. Ko pa matere nesebično res postavijo interese otrok pred svoje in opozorijo na njihove stiske, britanska poročila in preiskave medija The Guardian[3] kažejo, da sodišča to zaščitniško vedenje pogosto zlorabijo in sprevržejo v obtožbe o maščevalnosti. Namesto kot zaščito obravnavajo materino zastopanje otrokovih interesov kot nekakšen revanšizem oziroma delovanje proti nekdanjemu partnerju, pri čemer se kot pravno orožje proti njej pogosto uporabi koncept »starševskega odtujevanja«.
»Starševsko odtujevanje« so stroke že zdavnaj prepoznale kot nevaren psevdoznanstven pojem, ki služi predvsem utišanju glasu otrok ter nadzorovanju nekdanjih partneric. To sistemsko past in zlorabo koncepta odtujevanja je pod nedavno vlado prepoznalo tudi naše Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (zdaj Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve).[4] Ministrstvo je v nacionalni okrožnici in uradnih opozorilih centrom za socialno delo izrecno poudarilo, da je uporaba tega koncepta najbolj kritična in nevarna prav v ločitvenih sporih, kjer je v družini prisotno nasilje. Opozorilo je, da se obtožbe o odtujevanju v teh primerih sistemsko izkoriščajo zoper žrtve: zmanjšujejo pomen dejanskega nasilja, krivdo s povzročitelja preložijo na žrtev, otroke pa se kljub grožnjam sili v stike z nasilnim staršem.[5]
V istem Delovem članku je Dončić predstavljen kot oče, ki je »za svoji hčerki vedno z veseljem skrbel« in mu predstavljata »največjo prioriteto«. On je predstavljen skozi očetovsko skrb, ona skozi domnevno uporabo otrok. Povedna pa je tudi primerjava poimenovanj. Dončić nastopa kot košarkarski zvezdnik, športnik in oče, Goltes pa je »nekdanja zaročenka« oziroma »nekdanja partnerka«. Gre za primer relacijskega definiranja ženske, ki je predstavljena predvsem skozi odnos do moškega, ne pa kot samostojna osebnost (o podobnem primeru smo že pisali v članku »Odziv uredništva na poročanje slovenskih medijev o obsodbi storilca za uboj Marvil Facturan Kocjančič«, kjer je Marvil Facturan Kocjančič poimenovana »Filipinka«, »27-letna žena s Filipinov«, »žrtev«, »žena«). Za češnjo na vrhu smetane navedimo še satirični zapis Nedela v rubriki »Gregorizmi«, kjer se pošalijo: »Utegne se zgoditi, da bo Dončićeva nekdanja draga postala njegova najdražja.«[6] V eni povedi je ženska zreducirana na svoj odnos do moškega (»draga«) in denarno posledico odnosa oziroma razhoda (»najdražja«). Njena (morebitna) finančna zahteva tako postane šala o tem, koliko naj bi »stala« nekdanja partnerka.
Bi uporabili iste besede, če bi bili vlogi obrnjeni? Bi se prav tako zatekli k spolnemu uokviranju, samo z drugega pola? Bi označili Dončića, ki bi od Goltes zahteval velike vsote denarja, za slabiča, copato, ker ne zna sam zaslužiti? Ali pa bi njegovo skrb za hčerki vseeno pripisovali slabi materi Goltes, češ da se mora sedaj žrtvovati za hčerki in ogroziti svojo kariero, ker bo primarni skrbnik? Bi (slavnega) očeta, ki vztraja pri stikih z otrokoma, opisovali kot nekoga, ki hčerki uporablja za pritisk oziroma uporablja starševsko odtujevanje? Najverjetneje ne Senzacionalistično poročanje prinaša klike in denar, kar je v družbi hitre konzumacije novic za medije pomembno, vendar urednike_ce pozivamo, naj se vseeno spomnijo svoje odgovornosti do družbe, o kateri poročajo, in Kodeksa novinarjev Slovenije,* ki v 15. členu opozarja na ločevanje komentarja od informacije, v 2. členu pa, da se mora novinar(_ka) izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.
[1] T. J., »Anamaria od Dončića zase zahteva 40 milijonov dolarjev«, Delo, Jaklič, »To naj bi bil pravi razlog za umik zahtevka Anamarie Goltes v Kaliforniji«, Delo.
[2] Fisk in Ridgeway, »Framing Gender«.
[3] »When it comes to child custody, is the system failing families?«, The Guardian.
[4] »Obtožbe o ‘starševskem odtujevanju’ valijo krivdo iz storilca na žrtev nasilja«, MDDSZ.
[5] P. R., »MDDSZ z akcijo proti nasilju nad ženskami in v družini«, 24ur, »Child Contact Arrangements«, Hansard, 10. 6. 2026. (hansard.parliament.uk), »Obtožbe o ‘starševskem odtujevanju’ valijo krivdo iz storilca na žrtev nasilja«, MDDSZ, »O tako imenovanem sindromu starševskega odtujevanja«, Levica. (levica.si)
[6] »Nedelovi haklji tedna«, Instagram Delo.
Viri:
“Kodeks novinarjev Slovenije”, https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ (26.8.2026)
“Nedelovi haklji tedna.” Instagram Delo, 9.8.2026, https://www.instagram.com/p/DbzzOidCFw0/ (26.8.2026)
“O tako imenovanem sindromu starševskega odtujevanja.” Levica, 27.10.2023, https://www.levica.si/sindrom-starsevskega-odtujevanja/ (26.8.2026)
“Obtožbe o “starševskem odtujevanju” valijo krivdo iz storilca na žrtev nasilja.” Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 24.10.2023, https://www.gov.si/novice/2023-10-24-obtozbe-o-starsevskem-odtujevanju-valijo-krivdo-iz-storilca-na-zrtev-nasilja/ (26.8.2026)
“When it comes to child custody, is the system failing families?” 23.1.2026, https://www.theguardian.com/law/2026/jan/23/when-it-comes-to-child-custody-is-the-system-failing-families (26.8.2026)
Child Contact Arrangements, Volume 787: debated on Wednesday 10 June 2026 https://hansard.parliament.uk/commons/2026-06-10/debates/C999618E-884B-444F-8DAA-7C5233F8038A/ChildContactArrangements (26.8.2026)
Fisk, S. R., in Ridgeway, C. L., »Framing Gender«, v Risman, B., Froyum, C., in Scarborough, W. (ur.), Handbook of the Sociology of Gender. Handbooks of Sociology and Social Research, Springer, 2018, https://doi.org/10.1007/978-3-319-76333-0_12)
Jaklič, Tanja. “To naj bi bil pravi razlog za umik zahtevka Anamarie Goltes v Kaliforniji.” Delo, 4.8.2026, https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/to-naj-bi-bil-pravi-razlog-za-umik-zahtevka-anamarie-goltes-v-kaliforniji?fbclid=IwcGRvZgVleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeinPArM1cCDHUTkw_F2wu0by2puIs2b3f9THo0MU1MSQb7SAseExK2ZOu1eQ_aem_mkkLP5-hTgMeNmsdRMruxA (26.8.2026)
P.R. “MDDSZ z akcijo proti nasilju nad ženskami in v družini.” 24. ur, 7.12.2023, https://www.24ur.com/novice/slovenija/mddsz-z-akcijo-proti-nasilju-nad-zenskami-in-v-druzini.html (26.8.2026)
T. J. “Anamaria od Dončića zase zahteva 40 milijonov dolarjev.” Delo, 6.8.2026, https://www.delo.si/sport/kosarka/anamaria-goltes-samo-zase-zahteva-40-milijonov-dolarje?utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwcGRvZgVleHRuA2FlbQIxMABicmlkETFNNjIwRG40dW9sTk5pSjdGc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHuhp5DU_E_o_-hUtPRKXjDZjwQrixFO-WBYb5cm3XNVyLRW33E8zTbaXC4tA_aem_Q87Aug4a6cxiCgOBla34JA(26.8.2026)
Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
