»Filipinka«, »27-letna žena s Filipinov«, »žrtev«, »žena« – tako ubito 27-letno Marvil Facturan Kocjančič imenujejo slovenski mediji po obsodbi njenega krvnika za uboj.
Že naslovi (nekaterih izbranih primerov) napovedujejo obravnavo tematike s poudarkom na storilcu: »Za uboj Filipinke na Bledu 12 let zapora«,[1] »12 let zapora za uboj 27-letne žene s Filipinov«,[2] »Blejcu dvanajst let zapora za uboj žene s Filipinov«,[3] »Mitjo, ki je ubil svojo filipinsko ženo, obsodili na zaporno kazen: ‘Rad bi šel nazaj v času, pa ne morem’«,[4] »Mladoporočenka umrla nasilne smrti: Rad sem jo imel in se je hkrati bal«.[5] Z izbiro poimenovanja in poudarka članki določajo, čigava zgodba postane osrednja. Naslov ni zgolj povzetek dogodka, ampak prvi okvir, skozi katerega jo bralec_ka razume. Pozornost bralca_ke je od žrtve in brutalnosti dejanja usmerjena drugam. Celo ime žrtve si moramo same_i poiskati, v večini člankov sploh ni omenjeno, niti enkrat.
Še več.
Članki poudarjajo, da sta imela z »ženo, ki je šele malo pred tem prišla živet k njemu v Slovenijo (…) buren odnos«.[6] Opisovanje takšnih dogodkov z izrazom konflikt ali buren odnos je problematično, saj zabrisuje ključno razliko med konfliktom in nasiljem. Konflikt predpostavlja relativno enakovreden položaj partnerjev, kjer imata oba možnost izražanja svojih stališč in kjer je razrešitev nesoglasij mogoča brez zlorabe moči. Pri nasilju pa ne gre za vzajemno nesoglasje, temveč za neenako razmerje moči, v katerem eden od partnerjev zlorablja svojo moč nad drugim; spor se ne rešuje z argumentiranjem, temveč lahko eskalira v nasilna dejanja. Uporaba izrazov, kot sta konflikt ali buren odnos, tako ustvarja vtis vzajemnega in enakovrednega problema med partnerjema ter lahko zabriše dejstvo, da je šlo za nasilje in uboj. Poleg tega je pomemben časovni kontekst, ki v poročanju ostaja skoraj neopažen. Marvil Facturan Kocjančič in Mitja Kocjančič sta se spoznala februarja 2024, se julija istega leta poročila, decembra pa se je Marvil preselila v Slovenijo. Umrla je le približno teden dni po prihodu! Izraz buren odnos pa brez dodatnega pojasnila ustvari vtis dolgotrajnega in vzajemno konfliktnega, se pravi enakovrednega partnerstva, čeprav je šlo za zelo kratko obdobje skupnega življenja in prilagajanja novemu okolju.
»Tisti dan« naj bi se »z ženo prepirala, med drugim je bil razočaran zaradi njenih finančnih zahtev«.[7] Zaradi mejne osebnostne motnje »je ob izrazito hudi čustveni obremenitvi in frustraciji zelo burno reagiral«.[8] Tako burno, da jo je brutalno ubil. Psihiatrične okoliščine so bile upoštevane v sodni presoji prištevnosti storilca, vendar njihovo poudarjanje v medijskem poročanju zasenči temeljno dejstvo, da je za nasilje vedno odgovoren zgolj povzročitelj in da duševne težave same po sebi ne predstavljajo razlage ali opravičila za nasilje. Zagotovo so bile okoliščina ali dejavnik tveganja, zato se mu je sodilo za uboj in ne umor. Ni pa duševna težava ali bolezen opravičilo za nasilno dejanje. Beremo lahko celo, da naj bi žrtev »s svojim vedenjem v določeni meri sama prispevala k temu, da je do dejanja prišlo«.[9] Kakor, da je za uboj kriva sama. Ponovno poudarjamo, da je za nasilje odgovoren_na in kriv_a vedno tisti_a, ki ga izvaja.
Takšna formulacija predstavlja tipičen primer pripisovanja krivde žrtvi. Obtoževanje žrtve ali pripisovanje krivde žrtvi (angleško victim-blaming) je družbeni pojav, pri katerem posamezniki_ce ali skupine žrtve krivijo za škodo ali težave, ki so jih doživele, pri tem pa pogosto spregledajo širše okoliščine, ki vplivajo na njihov položaj. Pojavlja se v različnih situacijah, kot so revščina, brezposelnost, brezdomstvo ter primeri spolnega ali fizičnega nasilja. Pri žrtvah spolnega nasilja se pogosto presoja njihovo vedenje ali značaj namesto odgovornosti storilca.[10] Takšni izrazi, takšno poročanje zato lahko zabrišejo razliko med medosebnim nesoglasjem in nasilnim dejanjem.[11]
Tudi zaključki člankov so povedni. Eden od njih se konča z obžalovanjem storilca, češ, »rad bi šel nazaj v času, pa ne morem«,[12] drugi z informacijo, da je obtoženi »poudaril, da je vse, kar si je kdaj v življenje želel, biti dober mož, oče, sin in brat«.[13] To je zadnja informacija, ki jo bralec_ka prebere. Ne opis žrtve, ne dejstvo, da je bila umorjena, ne posledice za družino in teža dejanja – ampak storilčevo obžalovanje.
Kot je zapisal Mitja Svete: »Izzivanje žrtve in neprištevnost storilca sta lajtmotiv opravičevanja družinskega nasilja, od klofute do umora. Dejstvo, ki ga moramo očitno še osvojiti, začenši s sodniki.«[14]
Društvo SOS telefon je pripravilo smernice za medije z naslovom Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami (https://drustvo-sos.si/sl_si/publikacije/prirocnik-za-medije/). Novinarjem_kam in urednikom_cam priporočamo, da si ga preberejo, se ga držijo in začnejo o nasilju poročati drugače.
Pomoč in podpora ob nasilju
Če doživljate nasilje, ste njegova priča ali vas skrbi za varnost druge osebe, lahko poiščete pomoč na:
Policija
📞 113 – nujna pomoč v primerih neposredne ogroženosti
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
📞 080 11 55 – zaupna telefonska pomoč, brezplačno 24/7.
🌐 https://drustvo-sos.si/
Zaupni telefon Samarijan
📞116 123 – telefon za klic v duševni stiski, brezplačno 24/7.
🌐https://www.telefon-samarijan.si/
Klic v duševni stiski
📞 01 520 99 00 – vsak dan med 19. in 7. uro
Društvo za nenasilno komunikacijo (DNK)
📞 01 434 48 22 (Ljubljana)
📞 05 639 31 70 (Koper)
🌐 https://www.drustvo-dnk.si/
Centri za socialno delo
Za pomoč, svetovanje, namestitev v krizne centre in podporo pri urejanju varnosti se lahko obrnete na pristojni center za socialno delo.
Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
[1] https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-uboj-filipinke-na-bledu-12-let-zapora.html
[2] https://www.rtvslo.si/crna-kronika/12-let-zapora-za-uboj-27-letne-zene-s-filipinov/785680
[3] https://vecer.com/kronika/blejcu-dvanajst-let-zapora-za-uboj-zene-s-filipinov-10418625#google_vignette
[4] https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/mitjo-ki-je-ubil-svojo-filipinsko-zeno-obsodili-na-zaporno-kazen-rad-bi-sel-nazaj-v-casu-pa-ne-morem
[5] https://www.zurnal24.si/slovenija/crna-kronika/mladoporocenka-umrla-nasilne-smrti-rad-sem-jo-imel-in-se-je-hkrati-bal-460767#google_vignette
[6] https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-uboj-filipinke-na-bledu-12-let-zapora.html
[7] https://vecer.com/kronika/blejcu-dvanajst-let-zapora-za-uboj-zene-s-filipinov-10418625
[8] https://vecer.com/kronika/blejcu-dvanajst-let-zapora-za-uboj-zene-s-filipinov-10418625#google_vignette
[9] https://www.rtvslo.si/crna-kronika/12-let-zapora-za-uboj-27-letne-zene-s-filipinov/785680
[10] https://www.ebsco.com/research-starters/psychology/victim-blaming
[11] Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. (2024). Priročnik za medije: Poročanje o nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Ljubljana: Društvo SOS. https://drustvo-sos.si/wp-content/uploads/2024/02/drustvo-SOS-prirocnik-za-medije.pdf
[12] https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-uboj-filipinke-na-bledu-12-let-zapora.html
[13] https://n1info.si/novice/crna-kronika/za-uboj-zene-filipinke-na-bledu-12-let-zapora/
[14] https://www.facebook.com/photo?fbid=1528920218605985&set=a.739374417560573