Začnimo pri koncu: Na zaključnem dogodku podelitve nečastne nagrade bodeča neža, ki je bila letos prvič združena s podelitvijo nagrade WoW za feministične heroine, je v torek, 3. marca 2020, na Novi pošti v Ljubljani občinstvo z nesporno večino za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2019–2020 izglasovalo izjavo Bojana Emeršiča v intervjuju za Delovo prilogo Vikend 24. januarja 2020:
“Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.”
Utemeljitev: Izjava kaže na pomanjkljivo razumevanje tako enakosti med spoloma kot tudi prizadevanj žensk za enake možnosti in napeljuje, da borba za pravice žensk neposredno ogroža doživljanje (moške) spolnosti.
Izjave Bojana Emeršiča iz omenjenega intervjuja je javnost letos največkrat nominirala, v glasovanje pa sta bili dani kar dve njegovi izjavi iz istega vira. Zanimivo – kar dve izjavi, ki sta se uvrstili med prvih pet, vidita problem tega, kar moškim roji ali ne roji po mislih, v ženskah.
Letošnji izbor nagrad za bodečo nežo je potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih. Med 18. in 29. februarjem 2020 je potekalo spletno glasovanje za seksistično izjavo feminističnega leta od 8. marca 2019 do 8. marca 2020. Glasovalo je 1.217 oseb, ki so ocenjevale 33 izjav. V njih se seksizem izraža na različne načine; meje med stereotipizacijo, seksizmom in sovražnim govorom pa niso povsod jasne, zato omogočajo različne interpretacije. Kljub temu je vsem izjavam skupno to, da izvirajo iz patriarhalnega diskurza in sistemskih neenakosti, ki smo jih vse_i ponotranjile_i. Pri tem ni ključno, ali je seksizem v izjavi nameren in zavesten, pač pa, kakšen položaj in koliko moči ima tista_i, ki izjavo izreka oziroma posreduje v javnost. Izjave, ki utrjujejo predpisane družbene vloge, morebiti res niso enako pomembne kot tiste, ki jih lažje označimo za ultimativen seksizem ali celo za sovražni govor. Kljub temu so te izjave pomemben delček v mozaiku družbe, saj utrjujejo neenake položaje spolov. Vsakodnevno tako krojijo življenja žensk* in LGBTIQ+ oseb ter jim/nam postavljajo zelo otipljive ovire.
Letošnji izbor kaže, da je izjav s takoj prepoznavnim seksizmom oz. ultimativnih seksizmov na prvi pogled manj, a pri tem je pomembno omeniti, da bodeča neža nikakor ne daje celostnega pregleda nad seksističnimi izjavami v naši družbi. Nagrada je platforma, na kateri zainteresirana javnost izpostavi govor, ki ga ima za seksističnega, drugi pa se lahko do izjav opredelijo. Zavedamo se, da obstaja množica takšnih izjav, ki krasijo oglase, interesne medije ipd., ki pa niso priromale do nominacije za bodečo nežo.
Glede na vse navedeno je res videti, da se javnost senzibilizira za vsakdanji seksizem in ga prepoznava tudi v izjavah, ki marsikomu delujejo nedolžno, saj zgolj odražajo realnost. A ravno to je problem – marsikatera na videz nedolžna izjava odraža realnost, v kateri še vedno obstajajo dvojna merila, po katerih naj bi ženske igrale eno predpisano (naravno) vlogo in moški drugo, medtem ko vse, ki ne spadajo v predvideni kalup, preprosto izbriše.
Poglejmo na videz nedolžno izjavo o tem, da imajo matere težave pri urejanju varstva za otroke, ko se po rojstvu otroka vračajo v službo. Da, politika vpisov otrok v vrtce je takšna, da se morajo starši znajti in za otroke, rojene v spomladanskem času, do jeseni najti varstvo drugje. A namenoma smo opozorile_i, da je to težava staršev in ne zgolj mater. Ponavljanje, da je skrb za otroke skrb mam, namreč vodi v to, da v praksi ta dopust izkoristi komaj kaj očetov – kljub zakonodaji, ki po 3-mesečnem porodniškem dopustu omogoča delitev 9-mesečnega dopusta za nego otroka med oba starša. Očetje se za to možnost ne odločajo, ker zanjo ne vedo, ker ni spodbud v okolju, ker ni vzorov, ki bi to počeli, ker se ne čutijo kompetentni, kot o tem poročajo mediji. 12 mesecev so tako doma skoraj izključno mame. Seksistični diskurz skupaj s sistemskim seksizmom (kot je dohodkovna neenakost) ustvarja okolje, v katerem progresivna politika nima možnosti za uspeh.
Poglejmo še dve nominirani izjavi, s katerima avtorja domnevno hvalita ženske:
»Ni karikatura ženske, ni nežna, ne poziva k dialogu, ampak zahteva ukrepanje. To so ženske, ki jih imam rad.«
»Je zrel, ambiciozen, domiseln album, ki komercialnim raperskim striptizetam in kurbam, ki mahajo z oprsjem in ritjo, kaže tisto pomembnejšo rapersko stran, slonečo na vitalnih, lucidnih besedilih ter dobrem toku besed.«
Izjavi sta kompliment ženskama na podlagi tega, ker nista podobni drugim ženskam. Kaj s tem pravzaprav povesta? Samo nekaterim tipom žensk je priznana veljava? Kako poznano! Kot nalašč je po medmrežju ravno v času glasovanja zaokrožil video, ki, sicer karikirano, govori ravno o teh nemogočih, dvoličnih zahtevah, ki jih družba postavlja ženskam: Bodi dama! Preprost način, kako prepoznamo seksizem, tudi če smo v dvomih, je: Ali bi tudi o moških poročali oz. govorili na način, kot govorijo o ženskah? Bi filozof tudi za (mladoletnega) družbenega aktivista ugotavljal, da ni tak kot drugi moški in so mu taki moški všeč? Bi mogoče rekel, da so mu všeč takšni ljudje? Bi tudi kritik o glasbeniku ugotavljal, da je boljši od drugih, ki samo kažejo svoje sixpacke in bicepse?
Ali je v letošnjem izboru izjav zato manj seksizma ali celo ultimativnega seksizma? Ne, ni. Morda se tako zdi na prvi pogled, toda to, da bi lahko bilo slabše, je porazno nizek kriterij, s katerim bi lahko »omilili« pogled na našo družbo. Ne! Ni dovolj, da izjava navidezno ni radikalna, ker takšen pristop k seksizmu spušča iz lastnih rok dejstvo vsakdanjih mikroagresij, ki lahko zelo hitro postanejo še kako ultimativne in nedvomno sovražne do žensk* in LGBTiQ+ oseb. Gre za otipljive ovire, gre za vprašanje moči.
Stališče javnosti glede tako grozljivih izjav, ki želijo namerno spodbujati sovraštvo, je bolj kot ne jasno iz perspektive bodeče neže. Seksistke_i so provokatorice_ji, seksistke_i ne ponujajo družbeno koristnih sprememb, seksistke_i so populistična posledica slabih politik, ki namesto da bi se osredotočale na skrb za ljudstvo, bremenijo ženske s skrbjo za prijazno družbeno ozračje. Vsako leto se ženske vendarle manj nasmihajo neokusnim vicem in kličejo na odgovornost tudi tiste javne osebe, ki jim nenamenoma »uide« kakšna seksistična.
V nadaljevanju sledi komentar na eno izmed izjav, ki so se uvrstile v prvih pet po spletnem glasovanju. Končnega zmagovalca oz. zmagovalko je, kot rečeno, določila publika na razglasitvi bodeče neže, ki je bila letos podeljena sedmič in hkrati prvič s protiutežjo, nagrado WoW za feministične heroine, ki jo podeljuje Mesto žensk.
Če bi ženske molile pred moškimi, bi lahko moškemu padlo kaj na pamet. Včasih imajo moški čudno domišljijo. (…) Ženske so v džamiji ločene od moških zaradi praktičnih razlogov.
Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji.
Utemeljitev: Izjava je preprosto seksistična in izpostavlja lenobo nosilcev moči pri argumentiranju seksističnih tradicij organizirane religije. Ponavlja prežvečen stereotip, da so ženske zgolj z obstojem v lastnem telesu odgovorne za “zavajanje” moških, ki si “po naravi” ne morejo pomagati.
Ob tej izjavi se nam zdi še pomembno izpostaviti opombo delovne skupine za nagrado bodeča neža. Kljub temu, pa se nam zdi zaskrbljujoč nivo ogorčenja, ki ga je izjava izzvala v javnosti, še posebno ko ga postavimo ob bok ogorčenju nad drugimi primerljivimi in tudi hujšimi izrekami in zapisi. Slutimo, da za obsodbo ne stoji zgolj ostro zavračanje šovinizma (pobožne želje sic), ampak tudi islamofobija. Čeprav se seksizem in preživeta stališča pojavljajo v vseh organiziranih religijah, se javnost očitno raje konsolidira ob obsodbi predstavnikov manjšinske religijske skupnosti. Čeprav smo vesele_i, da se na seksizem opozarja v vseh skupnostih, ne zaupamo tistim, ki se prelevijo v zaščitnike ženskih pravic zgolj, ko jih krši nekdo, ki priprada manjšinski skupnosti, za pripadnike “svoje” skupine pa vedno najde izgovor. Ne bomo dovolile_i, da bodeča neža postane platforma za širitev sovražnega govora v imenu zaščite “naših” žensk!
Preostale izjave, o katerih smo glasovale_i na podelitvi, lahko preberete tukaj.
Na končni prireditvi so bile podeljene še nagrade WoW Mesta žensk. Nagrade, letos podeljene prvič, so dobile Sabina Zorec, Urška Breznik, skupina No-Border Craft, iniciativa ČIPke in radijska oddaja Sektor Ž. Nagrajenkam čestitamo!
Uredništvo spol.si in kolektiv Rdeče zore
Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/. Kontakt za medije: neza.bode@gmail.com.