Mednarodni olimpijski komite (MOK) je v novi politiki, ki bo veljala za olimpijske igre leta 2028 v Los Angelesu, določil, da je udeležba v ženski kategoriji omejena na »biološke ženske«, pri čemer se bo spol določal z enkratnim SRY genskim testom (Sex-determining Region Y).[i] Gre za enkratni test sline, brisa ustne votline ali krvnega vzorca, ki naj bi po navedbah MOK služil kot »najbolj natančen in najmanj invaziven način« določanja biološkega spola.[ii] MOK navaja, da naj bi bil test SRY enkraten za športnice, ki test opravijo negativno, ter da naj bi bil sistem uveden zaradi zagotavljanja »pravičnosti in varnosti« v ženski kategoriji.[iii]
Medtem je po ameriških podatkih[iv], kjer transpopulacija tvori med 1 in 2 odstotka vseh Američank_ov, manj kot 0,002 odstotka transpopulacije vključene med ameriške univerzitetne atlete_inje in je še manj, 0,001 odstotka, transoseb[v] med sedanjimi olimpijkami_ci. Veliko uspešnih cisspolnih[vi] atletinj pa je bilo zaradi svojega videza »obtoženih«, da so transženske, nekatere med njimi so bile celo izključene z olimpijskih tekmovanj, ker niso izpolnjevale pogojev za udeležbo zaradi lastne višje, a naravne ravni testosterona.[vii] Zanimivo, kako največkrat nagrajenemu olimpijcu Michaelu Phelpsu nihče ni nič očital glede njegove genske posebnosti, ki mu omogoča manj fizičnih posledic ob naporih, ker njegovo telo proizvaja pol manj mlečne kisline od povprečja. Očitno je tu pomembnejše vprašanje, kdo SME dominirati na področju športa in komu je dovoljeno biti izjemen_na.[viii] V moškem športu genske in fizične prednosti športnikov niso pomembne, kajti moškim je v svetu dovoljeno imeti prednosti, medtem ko imajo lahko ženske samo šibkosti. Tako v športu kot v življenju je pri ženskah še vedno velikokrat bolj pomemben videz, in kar se dojema kot element maskulinosti, je premoč, ki jo je treba izločiti iz računice. Transosebe in interspolne osebe pa so že v štartu izključene, saj so po tem sklepanju bodisi premočne za ženski šport ali pa naj bi imele v moškem športu manj prednosti. Zanimivo bi bilo razmisliti, kateri so razlogi za to, da so trans moški in nebinarne osebe v moškem športu načeloma bolje sprejeti_e, kot trans ženske, interspolne osebe in nebinarne osebe v ženskem športu.[ix]
Ko že govorimo o pravičnosti in varnosti: v športu obstajajo grožnje za ženske, ki pa nimajo nič opraviti s sodelovanjem transoseb. Nasilje in spolno nasilje, ki se dogaja, zagovornice_ki ženskega športa v veliki meri spregledajo. Leta 2023 so organizacije UN Women, UNESCO in Global Spotlight Initiative izdale priročnik Boj proti nasilju nad ženskami in dekleti v športu[x], v katerem so izpostavljena ključna vprašanja in strategije za boj proti nasilju v športu. V priročniku med drugim ugotavljajo, da je 21 odstotkov športnic po vsem svetu v športu doživelo spolno zlorabo, ki vključuje nadlegovanje, napade in seksualno izsiljevanje in je skoraj dvakrat pogostejša kot med športniki. 31,8 odstotka športnic je bilo izpostavljenih pretiranemu kaznovalnemu treningu, 10,6 odstotka pa je utrpelo fizično nasilje. Med olimpijskimi igrami v Tokiu leta 2020 je bilo 87 odstotkov žaljivih tvitov usmerjenih proti ženskam, pri čemer so temnopolte posameznice doživele najhujše nadlegovanje; spletno nasilje, ki ga doživljajo ženske, je tudi pogosto seksualizirano.[xi] Spomnimo še na nedavni primer iz Slovenije, ko je več judoistk v javnosti spregovorilo o svojih izkušnjah s trenerjem Fabjanom.[xii]
Omenjeno gensko testiranje kot pogoj za udeležbo na najvišji ravni mednarodnega športa, ki pomembno spreminja pravila v športu, pa sicer (žal) ni nič novega. V zgodovini so se ravno v ženski kategoriji že pojavljali genski testi, testi s pregledi genitalij n podobni diskriminatorni posegi v integriteto posameznic. Leta 1928, ko je bilo ženskam prvič dovoljeno nastopati v olimpijski atletiki, naj bi bila japonska tekačica Kinue Hitomi, ko je osvojila srebrno medaljo, poklicana vstran, da so potrdili, da je ženska.[xiii] Kvir zgodovinar Michael Waters pojasnjuje, da se prvi zametki sistematičnega preverjanja spola v šprtu pojavijo v času Berlinskih olimpijskih iger, leta 1936, ko so športne institucije pod pritiskom nacizma in njegovih evgeničnih in rasističnih idej začele uvajati nadzor nad (ženskimi) telesi v športu. Strah so jim vzbujale tudi butch[xiv] in kvir[xv] ženske ter – po upokojitvi iz ženskega športa – tranzicija dveh oseb, ki sta po koncu kariere zaživeli kot moška in nista imeli več nobene povezave z ženskim športom. Takrat je na olimpijskih igrah ameriška šprinterka Helen Stephens osvojila zlato medaljo za ZDA. Skoraj takoj po njeni zmagi so se v časopisih po svetu pojavili članki, ki so jo obtoževali, da je preoblečen moški.[xvi] Zgodba spominja na primer iz leta 2024 z alžirsko boksarko Imane Khelif, ki je osvojila zlato. Ker naj ne bi bila dovolj ženstvena, je »predstavljala grožnjo« za šport. Njena zgodba in uspeh sta nato v javni razpravi postala del širših polemik o pravilih in kriterijih za nastopanje v ženski kategoriji ter o ponovni uvedbi zdravstvenih in spolnih preverjanj v ženskem športu v sedanjosti.[xvii]
Uveljavljanje genskih preverjanj je javnosti predstavljeno kot skrb za ženske, a izvira iz diskriminacije.[xviii] Ne samo, da resno posega v pravice transspolnih posameznic in nekaterih interspolnih oseb[xix], dotika se tudi cisžensk. Odločitev namreč ni zgolj tehnična, temveč politična, saj uvaja obvezno gensko preverjanje za nastopanje samo v ženski kategoriji in s tem ponovno vzpostavlja sistem nadzora samo nad telesi športnic. Takšna politika ne ščiti, temveč uvaja mehanizme selekcije, nadzora in izključevanja iz ženske kategorije, pri kateri pa ni zanemarljiva tudi barva kože.
Ukrepi vplivajo na vse ženske, nesorazmerno pa prizadenejo transspolne ženske[xx] in nekatere interspolne osebe, ki – tako kot v primeru Caster Semenya – ne »ustrezajo« binarnemu razumevanje spola. Test za gen SRY namreč ni zanesljiv in temelji na predpostavki, da prisotnost ali odsotnost enega samega gena zanesljivo določa biološki spol, kar pa po besedah Andrewa Sinclairja, ki je gen odkril leta 1990, ne drži, saj gre za preveč poenostavljen model zelo kompleksnega biološkega sistema. Biološki spol je namreč sestavljen iz kromosomskih, gonadnih, hormonskih in sekundarnih spolnih značilnosti, ki se ne ujemajo vedno na predvidljiv način. In ne nazadnje, telesa nekaterih žensk, ki so pozitivne na gen SRY, se ne morejo odzivati na testosteron, kar pomeni, da pri njih ne obstaja izmerljiva atletska prednost, povezana s prisotnostjo gena. Poleg tega »je potrebno omeniti, da so ti testi zelo občutljivi«. Obstaja realna možnost kontaminacije vzorca »če test opravi laboratorijski tehnik moškega spola, ga lahko nehote onesnaži z eno samo kožno celico in tako povzroči lažno pozitiven rezultat«.[xxi] Da je tako testiranje neznanstveno in škodljivo pa poudarjajo tudi znanstvenice_ki v novem uvodniku, objavljenim v British Journal of Sports Medicine, ki sta ga pripravili Metropolitanska univerza v Manchestru in Katoliška univerza Leuven, kjer 34 akademičark_kov s strokovnim znanjem s področij medicine in etike piše, da so pravila v nasprotju z znanstvenimi dokazi, kršijo temeljne človekove pravice in lahko nesorazmerno kaznujejo športnike z motnjo v razvoju spola (medicinski termin). Avtorice_ji uvodnika odločno nasprotujejo novim predpisom.[xxii]
Ženske v športu: širši kontekst neenakosti
Razprava o vključevanju transspolnih oseb v šport poteka v kontekstu že obstoječih neenakosti žensk v športu.
Ženski šport se kljub napredku še vedno sooča z mnogimi neenakostmi, med drugim z nižjim financiranjem in izplačilom nagrad – Domen Prevc je v letošnji sezoni svetovnega pokala zaslužil skoraj pol milijona evrov, Nika Prevc pa 170 tisoč[xxiii] – ali plačilom kar v obliki šampona[xxiv] ter z manjšo medijsko pokritostjo in omejenim dostopom do infrastrukture v primerjavi z moškim športom. Aktualni smučarski skoki so olimpijska disciplina od leta 1924, vendar so bile ženske iz nje dolgo izključene, saj je MOK več desetletij menil, da ženska konkurenca ne izpolnjuje zadostnih »tehničnih kriterijev« za vključitev v olimpijski program oziroma da šport ni primeren za ženske na najvišji ravni tekmovanja.[xxv] Dokaz, da niso problem »tehnični kriteriji«, pač pa patriarhat, je letošnji novi svetovni rekord Nike Prevc; letošnja ženska tekma na planiški letalnici je bila namreč prva na tej letalnici sploh.[xxvi] Kako o ženskah v športu v nasprotju z moškimi poročajo mediji, je seveda kategorija zase; Jutta Leerdam, nizozemska hitrostna drsalka, večkratna svetovna prvakinja in zlata olimpijka na letošnjih zimskih olimpijskih igrah, je »vroča nova olimpijska rekorderka« ali »zaročenka«.[xxvii] Skoraj vsak članek o Niki Prevc omenja tudi enega njenih bratov, če je že avtor_ica ne imenuje »sestra od«.[xxviii]
Dodatni mehanizmi nadzora nad ženskimi telesi ne odpravljajo neenakosti, temveč odpirajo nove in se vračajo k starim strategijam izključevanja in nadzora nad telesi. Na prvi pogled so »danes med najbolj prizadetimi transspolne ženske. Jutri je lahko prizadeta katerakoli ženska, ki ne ustreza ozkim, arbitrarno določenim merilom ‘dovoljene ženskosti’«.[xxix]
V razpravi o ženskosti v športu imata pomembno vlogo tudi mizoginija in patriarhat, ki si skozi zgodovino pogosto jemljeta pravico določati meje ženskosti (in moškosti) ter določevati kaj je sprejemljivo in vredno priznanja. Patriarhalna dimenzija pa se prepleta z drugimi družbenimi, ekonomskimi, institucionalnimi in političnimi dejavniki, ki oblikujejo sodobne politike v športu. Boj proti izključevanju v športu je naš skupni boj, pa čeprav nam politika in mediji sliko predstavljajo drugače. Ne nasedimo poenostavljenim predstavam, da je transženska preoblečen moški, ki si želi dominirati nad drugimi ženskami, in nikar ne pozabimo, da ženska fizična moč patriarhat že od nekdaj spravlja v nelagodje.[xxx]
Prispevek je nastal v okviru projekta ‘Z bodicami nad seksizem‘. Financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oz. avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne moreta biti odgovorna.
[i] https://time.com/article/2026/03/26/olympics-ban-transgender-athletes-womens-events-policy/).
[ii] https://time.com/article/2026/03/26/olympics-ban-transgender-athletes-womens-events-policy/
[iii] https://www.theguardian.com/sport/2026/mar/26/transgender-women-athletes-banned-from-female-events-at-olympics-by-ioc
[iv] (https://worldpopulationreview.com/country-rankings/trans-population-by-country?utm_source=chatgpt.com
[v] Transspolne osebe so osebe, pri katerih se spol, s katerim se identificirajo, ne sklada s spolom, dodeljenim ob rojstvu.
[vi] Cisspolne osebe so osebe, pri katerih se spol, s katerim se identificirajo, sklada s spolom, dodeljenim ob rojstvu
[vii] https://www.sf.gov/trans-women-in-sports-facts-over-fear
[viii] https://wearethemeteor.com/who-gets-to-be-glorious/
[ix] https://radiostudent.si/znanost/znanstveni-komentar/trans-osebe-v-sportu
[x] Tackling Violence Against Women and Girls in Sport handbook
[xi] https://www.unwomen.org/en/digital-library/publications/2023/07/tackling-violence-against-women-and-girls-in-sport-a-handbook-for-policy-makers-and-sports-practitioners
[xii] https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/judo-zaradi-domnevnih-fabjanovih-zlorab-izgubil-vec-sto-tisoc-evrov-2757359/
[xiii] https://www.independent.co.uk/voices/jk-rowling-barbra-banda-bbc-footballer-of-the-year-award-trans-b2654651.html, https://qnews.com.au/the-sordid-history-of-gender-testing-and-the-olympic-games/
[xiv] Izraz »butch« se najpogosteje uporablja za (zlasti lezbične ali kvir) ženske, ki izražajo bolj maskulino spolno identiteto skozi videz, vedenje in samopercepcijo. Vendar ima lahko izraz tudi zgodovinsko in kontekstualno negativne ali žaljive konotacije, zlasti kadar se uporablja zunaj skupnosti ali brez razumevanja njegovega pomena. Več: https://www.britannica.com/dictionary/butch
[xv] Izraz »kvir ženske« uporabljamo kot ne povsem določen krovni pojem za ženske, katerih spolna usmerjenost ali spolna identiteta odstopa od normativnih okvirov, pri čemer »kvir« ne označuje le identitete, temveč tudi kritično držo do teh norm in fiksnih identitetnih kategorij. Več: https://legebitra.si/publikacije/lgbtiq-slovarcek/
[xvi] “Polish Writer Calls Helen Stephens ‘Man,'” Los Angeles Times, 6 August 1936; “Helen Stephens is real girl”. Harrisburg Telegraph. August 6, 1936. p. 14; United Press, “Brundage Says Rumors About a Sex Test for Miss Stephens Untrue,” The Oshkosh (WI); Northwestern, August 6, 1936; Canadian Press, “German Officials Ascertain True Sex of Helen Stephens,” Saskatoon Star-Phoenix, August 6, 1936.
[xvii] https://www.motherjones.com/politics/2026/03/olympics-gender-testing-anti-trans-genetic-chromosomes-caster-semenya-nazis/
[xviii] https://www.mmu.ac.uk/news-and-events/news/story/mandatory-gene-testing-female-athletes-unscientific-and-harmful-say
[xix] https://ljubljanapride.org/sport-brez-nas-ni-pravicen-proti-institucionalni-izkljucitvi-trans-in-interspolnih-oseb/
[xx] Ugotovljeno je bilo celo, da so transspolne ženske v testih, ki merijo moč spodnjega dela telesa in pljučno funkcijo dosegle slabše rezultate kot cisženske ženske. Transspolne ženske so imele tudi višji odstotek maščobne mase, nižjo mišično maso in šibkejši stisk roke v primerjavi s cismoškimi. Ugotovljeno je bilo, da je kostna gostota transspolnih žensk enaka tisti pri cisženskih ženskah, kar je povezano z mišično močjo. Med profiloma hemoglobina obeh skupin (ključni dejavnik pri športnih dosežkih) niso bile ugotovljene pomembne razlike (https://www.sf.gov/trans-women-in-sports-facts-over-fear)
[xxi] https://www.toplinenews.com/article/ioc-bars-biological-males-from-womens-sports-olympians-respond), https://www.mcri.edu.au/news/insights-and-opinions/world-athletics-sry-gene-conversation
[xxii] https://www.mmu.ac.uk/news-and-events/news/story/mandatory-gene-testing-female-athletes-unscientific-and-harmful-say, https://bjsm.bmj.com/content/60/7/497, https://www.kuleuven.be/liss/news/new-publication-sex-testing-in-womens-sport-historical-harms-contemporary-risks-and-world-athletics-2025-policy-shift).
[xxiii] https://siol.net/sportal/zimski-sporti/domen-prevc-najvecji-zasluzkar-zime-nika-prevc-pri-skakalkah-688082
[xxiv] https://athletesforfreedom.org/fis-faces-backlash-over-shampoo-for-female-ski-jumper/
[xxv] https://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1963484_1963490_1963447,00.html
[xxvi] https://www.delo.si/sobotna-priloga/letalski-rekord-znanilec-nove-druzbene-dobe
[xxvii] https://spol.si/blog/2026/02/24/najprej-zarocenka-nato-olimpijska-medaljistka-medijski-seksizem-v-sportu/
[xxviii] https://www.dnevnik.si/sport/skoki/nika-prevc-z-novim-svetovnim-rekordom-2792517/
[xxix] https://ljubljanapride.org/sport-brez-nas-ni-pravicen-proti-institucionalni-izkljucitvi-trans-in-interspolnih-oseb/
[xxx] https://www.varsity.co.uk/sport/20042, https://theolympians.co/2016/06/13/hitomi-kinue-japans-first-female-phenom-shatters-stereotypes-and-records/