Od 23. do 29. novembra 2026 bo potekal Slovenski knjižni sejem. Na njem bo prvič predstavljen drugi del Pozabljene polovice:
Pozabljena polovica 2: Nepozabne ženske naše zgodovine, “mlajša sestra” Pozabljene polovice iz leta 2007, osvetljuje življenjske zgodbe in delo žensk, ki so na različnih področjih premikale meje mogočega. V njej izstopajo pionirke, ki so orale ledino na svojem poklicnem področju. Knjigo bodo predstavile njene štiri urednice Alenka Šelih, Milica Antić Gaber, Tanja Rener in Marta Verginella. Izšla je 19. novembra 2026. Ponosne_i smo, da je pri izdaji knjige pomagalo tudi Društvo za promocijo enakosti in pluralnosti Vita Activa!
Pozornost so nam pritegnili tudi naslednji dogodki:
Taeko Kōno in Fumiko Enchi: telo, želja in temačna ženskost. Kaj se skriva pod masko ženskosti? Ob delih Taeko Kōno in Fumiko Enchi bomo govorili o želji, telesu, seksualnosti in nasilju ter o ženskah, ki prestopajo meje pričakovanih vlog. Pogovor o dveh izjemnih glasovih japonske literature in njunih pogledih v temnejše plasti človeške narave.
Kleopatra: Novi svet – pogovor z Vesno Milek. Vesna Milek bo v pogovoru z Lucijanom Zalokarjem predstavila roman Kleopatra: Novi svet, nadaljevanje zgodbe o znameniti kraljici, njeni ljubezni z Markom Antonijem ter razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki odmeva vse do danes.
Ko besedo dobijo junakinje. Ob izidu pesniške zbirke klasičnega rimskega pesnika Ovidija z naslovom Pisma junakinj se bomo spraševali, kako aktualna so vprašanja, ki jih zvrstno kompleksna zbirka odpira danes. Ali so junakinje lahko jezne, hrepeneče, užaljene, (ne)zveste? Kako je na to delo gledala rimska družba?
Lakota: telo, sram in pogled drugih. Zakaj nas debela telesa motijo? Ob knjigi Lakota (Roxane Gay) bo tekel pogovor o telesu kot prostoru sramu, želje, nasilja in nadzora ter o družbi, ki si še vedno jemlje pravico odločati, katera telesa so sprejemljiva.
Leto Zofke Kveder: Pogum za lepoto in senco. Sto let po smrti Zofke Kveder nova biografija Pogum za lepoto in za senco odstira življenje prve poklicne slovenske pisateljice in ene zgodnjih feministk ter njen odnos s hčerjo Vladimiro. O Zofki Kveder in njeni korespondenci bodo spregovorile Katja Mihurko, Vladka Sturman in Sonja Polanc.
Za nebeškim čuvajem. Pripovedni ciklus Alme M. Karlin o Japonski, s prvič objavljenim in v slovenščino prevedenim romanom Im Haus der Menschen – V hiši ljudi. Čeprav je bila Alma prepričana, da se Vzhod in Zahod nikoli ne bosta mogla do konca srečati, pa njena literatura ponuja most k sosedu z drugega kulturnega praga.
Mojca Volkar Trobevšek: Oblekla je tišino. Dolgo pričakovani prvenec Mojce Volkar Trobevšek je prvi slovenski gorniški roman z elementi avtofikcije izpod ženskega peresa.[1] Mlada plezalka Živa se spopada s tragičnimi izgubami, a ji prijateljstvo s Pšeničnim, ljubezen do Gregorja in literatura pomagajo, da bolečino spremeni v moč.
Žensko telo kot prizorišče upora. Ameriška umetnostna zgodovinarka (jugo)slovanskih korenin v svoji knjigi I’m Jugoslovanka pripoveduje vznemirljivo zgodbo o ženskem odporu na presečišču feminizma, socializma in nacionalizma v jugoslovanski vizualni kulturi. Pogovor o zapuščini jugoslovanskih vizualnih in performativnih umetnic in odmevih v umetnosti danes.
Ko resničnost menja jezik. O zgodovini, ženskah in fikcionalizaciji resničnega. V pogovoru se bodo srečali Adriana Kuči, Nikolai Jeffs in Lilijana Homovec — trije avtorski glasovi, ki na različne načine izhajajo iz realnega materiala in ga fikcionalizirajo.
Adriana Kuči v romanu Lili Bosniae sega v zgodovino Bosne ter v usode žensk in bosanskih kraljic; Nikolai Jeffs v Pesmih neznanega anarhista gradi pesniško pripoved, v kateri se prepletajo zgodovina, ženski glasovi, dokumentarnost in večjezičnost; tudi poezija Lilijane Homovec raste iz prepoznavnega sveta izkušenj, spomina, bližine in izgube.
Maja Haderlap: eseji, govori, razmišljanja. Majo Haderlap je uspešnica Angel pozabe postavila v luč javne pozornosti. Tokrat se slovenskemu bralstvu predstavlja z neprecenljivo zbirko esejev, govorov in razmišljanj, ki so pomemben prispevek h globalnim kontekstom manjšinskih literatur in pisanja v drugem jeziku.
S Tadejo Krečič Scholten o naših zgodbah iz razpok. Kaj imajo skupnega ženska, ki ne more nehati kupovati čevljev, osamljeni upokojenec in mati, ki v vojni čaka na novice o sinu? Avtorica Tadeja Krečič Scholten z empatijo, prefinjenim humorjem in posluhom za medčloveške odnose plete žive zgodbe o ljubezni, osamljenosti, zmotah, ambicijah in upanju.
Zakaj fantje (ne)berejo? O tem, kaj fante spodbuja k branju, kako jih nagovoriti in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, šola in bralni zgledi, se bodo pogovarjali psiholog in pisatelj Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Bojan Jeraj, glavna urednica Mladinske knjige Alenka Kepic Mohar in nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc.
Ob tem spomnimo, da je lani bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta prejel literarni zgodovinar Igor Saksida, in sicer zaradi izjave, da je šola narejena »dekliško« ter da bi morali fantom ponuditi bolj »fantovske« vsebine in izzive. Kot je bilo zapisano v utemeljitvi, se s tem “pridruži razširjenemu prepričanju o ‘krizi fantov’ kot posledici ’feminiziranega šolskega okolja’, ki naj bi bilo bolj prilagojeno ’marljivim in ubogljivim’ dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred ’pravi izziv’, ne nudi ustreznih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.” V uredništvu se zato čudimo, da na pogovor ni bila povabljena nobena učiteljica, saj učiteljice sicer prevladujejo v razmerju do učiteljev, ali kakšna (šolska) knjižničarka, ki sodeluje pri promociji bralne značke.
Pritegnila sta nas tudi pogovor 5 fotrov. 5 mnenj. Kaj sploh pomeni biti dober fotr? In Pet pediatrinj in mama: iskreno o starševstvu. V prvem bodo Lado Bizovičar, Sašo Stare, Matjaž Javšnik, Miha Brajnik in Niko Zagode spregovorili o sodobnem očetovstvu, vzgoji, odnosih in vsakdanjih izzivih starševstva. Pozdravljamo, da dogodek očetovstvo postavlja v ospredje in moškim daje prostor za razmislek o njihovi starševski vlogi. Ob tem upamo, da se bodo pogovarjali tudi o enakovredni delitvi skrbstvenega dela in da pogovor oočetovstvu ne bo ostal predvsem pri posameznih izkušnjah in anekdotah.
Mama in avtorica Vida Igličar ter pet zdravnic pediatrinj s profila PetPediatrinj bodo spregovorile o negotovostih, s katerimi se starši srečujejo po rojstvu otroka, o otrokovih boleznih in drugih izzivih starševstva. Upamo, da bo razprava skrb za otroka obravnavala kot skupno odgovornost obeh staršev in ne, morda tudi nenamerno, utrjevala predstavo, da so prav matere tiste, ki morajo predvsem skrbeti za otrokovo zdravje, razvoj in dobrobit.
Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
[1] To je obenem tudi eno redkih gorniških del, ki so jih napisale Slovenke. Po vrvi do svetlobe avtorice Alenke Klinar, ki je izšla leta 2024, je prva samostojna slovenska knjiga z alpinistično vsebino, ki jo je napisala ženska. Pred tem sta izšli knjiga Marije Štremfelj v soavtorstvom z možem, Andrejem Štremfljem, Objem na vrhu sveta (2020) in zbirka že objavljenih člankov Staze Černič Poti v brezpotja. Marija Štremfelj je soavtorica še ene knjige, Moč noči je v svetlobi zvezd (2026). Prav tako je letos izšla knjiga z alpinistično tematiko avtorice Marije Pate, Šefica, prigode alpinistke sanjačice.

