Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature (Mihurko, K., 2014)

Avtorica: Katje Mihurko

Leto izida: 2014

Založba: Založba Univerze Nova Gorica

 

Monografija Katje Mihurko Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature (2014) prinaša drugačen pogled na slovensko književnost druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Avtorica v središče postavlja književnice obdobja 1848–1918 in raziskuje, kako so s svojimi deli prelamljale z osrednjo paradigmo nacionalne literature, ki so jo oblikovali predvsem njihovi moški sodobniki. Pri tem njihovih odmikov od prevladujočega literarnega toka ne razume kot znaka manjvrednosti, temveč kot prostor, v katerem se razkrivajo drugačne teme, izkušnje in literarne strategije.

Raziskava je razdeljena na šest poglavij, ki odpirajo vprašanja nacionalne in spolne identitete, novih ženskih likov, materinstva, avtobiografskega diskurza, prostorov svobode in »nove ženske«. Mihurko pokaže, da so zgodnje slovenske pripovednice v meščanski roman vpeljale ženske like, katerih želje in življenjske izbire niso vedno ustrezale pričakovanim družbenim vlogam. Pavlina Pajk, Luiza Pesjak in Marica Nadlišek so na primer izpostavljale zakon iz ljubezni kot vrednoto ter s pomočjo ironije izražale kritičen odnos do položaja žensk v družbi. Njihova dela zato avtorica razume tudi kot »dragocen poskus vnesti v slovensko pripovedno prozo del evropskega literarnega izročila« (str. 88).

Posebno pozornost nameni tudi materinskim likom, ki jih slovenska književnost pred pojavom zgodnjih književnic večinoma ni postavljala v središče. Zofka Kveder in druge avtorice so ustvarile raznolike podobe materinstva ter problematizirale njegove tradicionalne predstave. Podobno pomembno je odkrivanje potopisov žensk, urbanih prostorov in podob »nove ženske«, ki jo določajo izobraženost, finančna neodvisnost in zavračanje meščanske dvojne morale.

V sklepnih mislih Mihurko poudari, da se je inovativnost zgodnjih slovenskih književnic »izrazila v kreaciji drugačnih ženskih likov, a tudi v drugačnih reprezentacijah ženskosti« (str. 185). Njihova dela tako razkrivajo prezrte razsežnosti slovenske književnosti in kažejo, da ima slovenska moderna doba tudi »drugi spol« (str. 186).

Knjiga je dostopna tu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OW63OQFA/9da89899-404d-4593-9d2c-8762a65ae45a/PDF 

 

O avtorici

Prof. dr. Katja Mihurko je literarna zgodovinarka, dramaturginja in univerzitetna profesorica. Diplomirala je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi doktorirala z disertacijo o reprezentacijah ženskosti v delu Zofke Kveder. Od leta 2007 je zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, kjer kot redna profesorica predava slovensko književnost od realizma do druge svetovne vojne in predmete s področja študij spolov. Ukvarja se z reprezentacijami ženskosti in moškosti v književnosti, feministično literarno vedo ter zgodovino ženskega gibanja. Je avtorica več znanstvenih monografij in urednica Zbranega dela Zofke Kveder. Za monografijo Zapisano z njenim peresom je leta 2015 prejela Zoisovo priznanje. 

 

Projekt »Knjiga in spol 2026«, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore, podpira Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.  

MOL_SLO_COLOR

Komentarji