Pisateljica, publicistka in feministična pionirka, je na prelomu 19. v 20. stoletje s svojim delom odpirala vprašanja ženskega položaja, izobraževanja in emancipacije.
Zofka Kveder velja za eno najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalk in eno prvih glasnic emancipacije žensk na Slovenskem. Ivan Cankar jo je označil za prvo samosvojo slovensko pisateljico, vendar njen pomen presega literarno ustvarjanje. Bila je tudi publicistka, urednica, kritična opazovalka družbenega položaja žensk in ena osrednjih osebnosti ženskega gibanja na prelomu 19. in 20. stoletja.
Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani v družini železniškega delavca. Otroštvo in mladost sta zaznamovala revščina, očetov alkoholizem in težki družinski odnosi. Že zgodaj je spoznala omejitve, ki so jih ženskam postavljale družbene in družinske vloge. Prav osebne izkušnje so pozneje močno vplivale na njeno literarno delo, v katerem je pogosto pisala o ženskah, ki se borijo za samostojnost, izobrazbo in pravico do lastnega življenja.
Po odhodu od doma se je začela preživljati sama. Zaposlila se je v Ljubljani, nato v Trstu, kjer je sodelovala pri časopisih Edinost in Slovenka – prvi slovenski ženski reviji, ki je začela izhajati leta 1897. V reviji je objavljala literarna dela in članke o položaju žensk, njihovem izobraževanju, delu in družbeni neenakosti. S tem je postala ena prvih slovenskih avtoric, ki so javno opozarjale na vprašanje ženskih pravic.
Njena želja po znanju jo je vodila v tujino. Ker zaradi takratnih omejitev ni smela opravljatimature, se je morala za študij na univerzi v Bernu posebej potruditi. Čeprav študija ni dokončala, saj je spoznala, da s pisanjem ne zasluži dovolj, da bi si študij financirala,je bivanje v tujini pomembno vplivalo na njeno razumevanje evropskega ženskega gibanja in ji omogočilo povezovanje z izobraženimi ženskami iz različnih držav.
Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo Misterij žene, zbirko črtic, v katerih je prikazala različne vidike ženskega življenja. Knjiga je v slovenskem prostoru sprožila številne polemike, saj se je lotevala tem, ki so bile za tedanjo družbo neprijetne: neenakosti med spoloma, zakonskih odnosov, materinstva, spolne morale in omejitev, s katerimi so se soočale ženske. Kljub kritikam je z njo postala prepoznavna avtorica in pomembna predstavnica slovenskega ženskega gibanja.
V naslednjih letih je živela predvsem v Pragi in Zagrebu ter ustvarila obsežen literarni opus. Med njenimi pomembnejšimi deli so zbirke kratke proze Odsevi, Iz naših krajev in Iskre ter romana Njeno življenje in Hanka. V svojih delih ni prikazovala žensk kot pasivnih oseb, temveč kot posameznice z lastnimi željami, dvomi, ambicijami in pravico do odločanja o svojem življenju.
Pomemben del njenega delovanja je predstavljalo povezovanje z drugimi ženskami. Zofka Kveder je vzpostavila široko mrežo prijateljstev in sodelovanj z ženskami iz različnih delov srednje in jugovzhodne Evrope. Sodelovala je pri ustanovitvi Splošnega slovenskega ženskega društva in se zavzemala za boljši položaj žensk v družbi. Leta 1917 je začela izdajati revijo Ženski svijet, v kateri je pisala o ženskih vprašanjih in povezovala različna slovanska ženska gibanja.
Njeno osebno življenje je bilo zaznamovano s številnimi izgubami in težkimi preizkušnjami. Po razpadu prvega zakona z Vladimirjem Jelovškom se je poročila z novinarjem in politikom Jurajem Demetrovićem. Smrt njene najstarejše hčerke Vladoše, osamljenost in zdravstvene težave so močno vplivali nanjo. 21. novembra 1926 je storila samomor v Zagrebu.
Po smrti je bila njena dediščina nekaj časa zapostavljena, vendar so jo pozneje raziskovalke_ci ponovno odkrili. Danes Zofko Kveder razumemo kot pomembno predhodnico feministične misli na Slovenskem – kot žensko, ki je s pisanjem in javnim delovanjem presegala meje svojega časa.
Njena zgodba ni pomembna le zaradi literarnega opusa, temveč tudi zato, ker kaže, kako so posameznice že konec 19. stoletja ustvarjale prostor za drugačno razumevanje ženskosti, izobraževanja in družbene enakopravnosti. Zofka Kveder ostaja ena izmed ključnih osebnosti slovenskega ženskega gibanja in pomemben del zgodovine boja za pravice žensk.
Od leta 2005 do 2018 je izšlo pet knjig zbranih del Zofke Kveder. Mnoga njena dela so danes prosto dostopna. V Digitalni knjižnici Slovenije lahko dostopate do mnogih tukaj.
Če je Kveder vprašanja ženskega položaja, izobraževanja in emancipacije šele odpirala, pa je zanimivo pogledati, kakšna je njena zapuščina (in zapuščina drugih pionirk slovenske umetnosti) danes. Za nekatere očitno že dosežena, ali presežena, če se spomnimo izjave Andreja Brvarja, ki je bila nominirana za bodečo nežo v sezoni 2025/2026:
Če se omejimo zgolj na književnost, ki jo še najbolje poznam, imamo opraviti z vrsto premikov, med njimi je tudi feminizacija literature. Število avtoric je izjemno, morda prek razumne mere.
Danes se dekleta in ženske lahko šolajo, lahko študirajo in delež visokoizobraženih žensk se povečuje, vendar strop, ob katerega so treščile Kveder in njene kolegice še vedno obstaja. Plačna vrzel med spoloma, nizka zastopanost v odločevalskih vlogah in vedno znova izpodbijane pravice do avtonomnega odločanja o lastnem življenju so samo nekatere izmed bitk ženskega gibanja, ki jih še vedno bijemo. Če nadalje pogledamo v svet umetnosti oz. literature je stanje podobno slabo, kot pred več kot stoletjem, ko je ustvarjala Kveder:
Prešernove nagrade od leta 1974: podeljenih 355 nagrad, od teh 44 umetnicam,
Borštnikov prstan od leta 1970: 57 podeljenih nagrad, od tega 24 umetnicam,
Kresnik od leta 1991: 36 podeljenih nagrad, od tega 7 umetnicam.
V učbenikih se še vedno najde zgolj Kveder kot del kanona in da je letos postavljena ob bok Srečku Kosovelu gre zasluga Katje Mihurko in Simone Semenič, članic Društva Mesto žensk (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/leto-2026-je-leto-pesnice-zofke-kveder/).
Mogoče bi pomislili, da je to slovenski fenomen, da je glede na statistike drugje – kot npr. pokaže študija iz Amerike ali Združenega kraljestva – boljše ali je zastopanost enakovrednejša, a se statistike ponavljajo:
Georg-Büchner-Preis, najprestižnejša nemška literarna nagrada od leta 1951: 76 podeljenih nagrad, od tega 14 umetnicam.
Nobelova nagrada za literaturo od 1901: 122 podeljenih nagrad od tega 18 umetnicam.
Kveder se je rodila v družbo, kjer je bila vloga žensk in moških togo determinirana glede na biološki spol in družbeni razred. Prizadevala si je, da bi bila družba sposobna videti mimo osebnih okoliščin posameznice_ka in za to, si moramo prizadevati še danes.
Odlomek iz izbranega dela:
“Na velikih žrtvenikih svetovja so gorele duše. Krvave, zmučene. Kri je vrela raz altarjev v brezmerje. Ogromni krvavi slapi so padali v vesoljstvo. Po neizmernem prostoru so orili veliki, mogočni, krvavi vriski. Bakanal krvi. Krvi duš. Ženskih. Stara, črna, puhteča kri. Velike,, surove duše početka so gorele v krvavem plamenu. Tisočletja. Svete materne duše vesoljstva so se vile v brezmejni boli. V boli spočetja, v satanskih krčih poroda so stokale duše. Moški satan se je krohotal v višini. Krohot moči. Moža. Nad ženo. Kri je vrela raz altarjev v brezmerje. Velika krvava morja so plavala v svetovju. Raz altarjev so padale mlade, nežne duše. Veliki satani so jih suvali v blatna, krvava jezera. V globoka, krvava brezna so padali divji, vriskajoči, trpeči kriki noči. Orgije noči. Noči spola. Žene in moža: Na svetih žrtvenikih so gorele krvave Ženske duše. Miljarde. Iz vseh vekov, iz vseh svetov so vrele nase duše k velikemu darovanju. Med zvezdami je tekla kri v širocih rekah v svetovno brezmerje. In kri je kričala jada, srda, boli in prokletstva. Bakanal pekla. Pekla duš. Naših.”
Kveder, Zofka. 1900. Misterij žene. Praga: [s. n.], 9-10.
Izbrana bibliografija:
Kveder, Zofka. 1900. Misterij žene. Praga: [s. n.].
Kveder, Zofka. 1903. Iz naših krajev. V Ljubljani: L. Schwentner.
Kveder, Zofka. 1914. Njeno življenje: povest. Let. 21. V Ljubljani: Matica slovenska.
Kveder, Zofka. 1917. Hanka: ratne uspomene. Let. 5051. [Zagreb: s. n.
Literatura in nadaljnje branje:
Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. 2007. 1. izd. Let. 22. Ljubljana: Tuma; SAZU:
Katja Mihurko Poniž Zapuščina Zofke Kveder in Zapuščina Erne Muser. Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Marja Boršnik: Zofka Kveder. V: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja, 1962.
Silvija Borovnik: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač, 1995
Katja Mihurko Poniž: Drzno drugačna.
Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta, 2003.
Igor Zemljič: Ženska v družini in družbi. Predavanje Zofke Kveder na ustanovnem večeru SSZD v Ljubljani. V: N. Budna Kodrič in A. Serše: Splošno žensko društvo 1901-1945. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije: 2003. 97-101.
Projekt »Knjiga in spol 2026«, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore, podpira Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.
