V sklopu projekta “Knjiga in spol 2026” predstavljamo Almo Karlin, ena najizjemnejših osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Pisateljica, poliglotka, raziskovalka in svetovna popotnica je sama prepotovala svet že v prvi polovici 20. stoletja – v času, ko je bilo to za žensko skoraj nepredstavljivo. S svojim življenjem in delom je presegla družbene norme ter za sabo pustila bogato literarno in kulturno dediščino, ki jo danes znova odkrivamo.
Rodila se je leta 1889 v Celju v nemško govoreči meščanski družini. Že kot otrok je kazala izreden talent za jezike in pisanje. Obvladala je številne evropske in azijske jezike, študirala v Londonu ter leta 1914 za svoje jezikovno znanje prejela zlato medaljo londonske Society of Arts. Pri devetindvajsetih letih je objavila svojo prvo knjigo, Malik.
Leta 1919 se je sama podala na osemletno pot okoli sveta. Obiskala je Južno in Srednjo Ameriko, ZDA, Havaje, Japonsko, Kitajsko, Korejo, Indonezijo, Novo Gvinejo, Avstralijo, Novo Zelandijo, Indijo in številne druge kraje. Potovala je brez spremstva, pogosto z zelo malo denarja, preživljala pa se je s pisanjem člankov, predavanji in prevajanjem.
Njena potovanja niso bila zgolj pustolovščina. Zanimali so jo ljudje, njihove kulture, običaji in verovanja. S svojih poti je prinašala etnografske predmete, risbe, zapiske in zgodbe, ki jih je pozneje oblikovala v številne knjige. Skupno je objavila štiriindvajset knjig, številna dela pa so ostala v rokopisu. Njene knjige so izhajale predvsem v Nemčiji in bile prevedene v več jezikov.
Karlin ni sledila pričakovanjem, ki jih je družba postavljala ženskam njenega časa. Ni si ustvarila družine, temveč je življenje posvetila raziskovanju, pisanju in iskanju znanja. Zaradi svoje neodvisnosti in drugačnosti je bila pogosto nerazumljena tudi doma.
Med drugo svetovno vojno je odločno nasprotovala nacizmu. Zaradi pomoči protinacističnim beguncem jo je aretiral gestapo, pozneje pa se je pridružila partizanom. Po vojni je doživela novo razočaranje – izgubila je družinsko hišo in zadnja leta preživela v skromnih razmerah v Pečovniku pri Celju, kjer je leta 1950 umrla.
Čeprav je bila v tujini cenjena in celo predlagana za Nobelovo nagrado za književnost, je bila v Sloveniji desetletja skoraj pozabljena. Šele v zadnjih desetletjih njeno delo ponovno dobiva mesto, ki si ga zasluži.
Alma Karlin ostaja simbol radovednosti, poguma in intelektualne neodvisnosti. Njena dela niso le potopisi, temveč razmisleki o človeku, različnih kulturah in iskanju skupnih točk med ljudmi. Objavljenih je štiriindvajset njenih knjig, več kot štirideset proznih del in pesmi pa ostaja v rokopisu. Njena življenjska zgodba dokazuje, da je mogoče preseči družbena pričakovanja in ustvariti pot, ki je povsem lastna.
Mnogo informacij in fotografij iz njenega življenja in dela najdete na http://www.almakarlin.si/.
Povzeto po Alenka Šelih idr., Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, 1. izd. (Ljubljana: Tuma in SAZU, 2007).
Odlomek iz izbranega dela:
“Vrgla sem glavo vznak in tako glasno zakričala, da sem se čudila tolikšni moči svojih pljuč. Dovolj glasno, da bi lahko zbudila vso Arequipo od mrtvih, a zbudila sem le majhnega dečka, ki je strahoma pogledoval v jarek. Človeška žival je še vedno čepela na meni in mi tiščala na usta svojo mesnato, od dela trdo roko. Mati narava mi je podarila zelo dobre zobe. Zarila sem jih v šapo. Žival me je izpustila. Zadala sem mu sunek ravno v trenutku, ko je govoril otroku, da bi ga pregnal, in bila sem na prostosti. Še preden me je uspel zgrabiti, sem stekla po pobočju navzdol in drvela na vso moč proti predmestju.”
Karlin, Alma M. Samotno potovanje v daljne dežele, 1928.
Izbrana bibliografija
Alma M. Karlin, Moji zgubljeni topoli: spomini na drugo svetovno vojno (Ljubljana, Celje: Mladinska knjiga, Muzej novejše zgodovine, 2007)
Alma M. Karlin, Isolanthis: roman o potopu celine (Ljubljana: Sanje, 2012)
Alma M. Karlin, Moj kitajski ženin: [roman s Kitajskega] (Ljubljana: Sanje, 2019)
Alma M. Karlin, Malik (Ljubljana: Sanje, 2022)
Literatura in nadaljnje branje
Alenka Šelih idr., Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, 1. izd. (Ljubljana: Tuma in SAZU, 2007)
Emil Cesar, »Svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin v partizanih«, Borec, št. 3/4/5 (1992)
Irena Dolschon, »Samotna popotnica«, spremna beseda k romanu Popotne skice (Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 1997)
Sonja Dular, spremna beseda k romanu Angel na zemlji (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998)
Ivan Ivačič, »V tujini spoštovana, doma pozabljena« (intervju s Theo Gammelin), 7D, 28. 3. 1974
Branko Jeranko, »Slovenka – Nobelova kandidatka«, Nedeljski dnevnik, št. 186, 10. 7. 1977
Janez Kajzer, »Samotarska svetovljanka«, Jana, 18. 4. 1974
Drago Medved, »Bo kdo napisal biografijo svetovljanke Alme Karlin«, Delo, Književni listi, 28. 9. 1989
Alenka Puhar, »Ženska s pisalnim strojem, poprom in malikom«, Delo, Književni listi, 19. 2. 1998
Alma Sedlar, »S Theo včasih nista imeli niti za hrano«, Jana, 21. 10. 2003
Razstava ob 55-letnici smrti: Alma Karlin, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, 2005
Projekt »Knjiga in spol 2026«, ki smo ga oblikovale_i skupaj s KUD Mreža/Rdeče zore, podpira Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.
