Zofka Kveder je bila izjemna pisateljica in kulturna posrednica, ki je iz zelo težkih življenjskih okoliščin – brez formalne izobrazbe in z družinsko travmo – zgradila mednarodno literarno pot. Njena zgodba je še danes navdihujoča, predvsem pa kaže, kako pomembne so podporne mreže v sodelovanju in ženske skupnosti, ki omogočajo preboj posameznice.
Ena izmed osrednjih tem je bilo vprašanje, zakaj Zofka Kveder in številne druge avtorice ostajajo premalo prisotne v šolskih učnih načrtih. Udeleženke so izpostavile, da problem ni le v enem avtorju ali avtorici, temveč v širšem sistemu kurikuluma, ki se spreminja počasi in pogosto ohranja tradicionalne kanone. Hkrati so opozorile, da se pozablja tudi številne moške avtorje, kar kaže na kompleksnost problema splošne kulturne pismenosti.
Poseben poudarek je bil namenjen projektu Pozabljena polovica, ki je pomembno prispeval k vidnosti žensk v slovenski zgodovini. Knjiga, ki je nastajala več let in vključuje 129 biografskih portretov, je sprožila številne nadaljnje projekte: umetniške performanse, mestne razstave, lokalne pobude in nove izdaje. Njen učinek je presegel pričakovanja – ne le v akademskem prostoru, temveč tudi v širši javnosti.
Razprava je odprla tudi vprašanje biografije kot zgodovinske metode. Biografije niso le »dobre zgodbe«, temveč pomembno orodje za razumevanje širših družbenih procesov skozi posameznico. Prav v tem prepletu osebnega in družbenega se skriva njihova raziskovalna in izobraževalna moč.
Sogovornice so opozorile tudi na sistemske težave: pomanjkanje arhivskega gradiva, izgubljene fotografije, slabo dokumentirane življenjske zgodbe žensk in pogosto zanemarjanje njihove vloge v institucijah. Prav zato je delo raziskovalk, saj se s pozabljeno zgodovino žensk, še vedno najpogosteje ukvarjajo raziskovalke, pogosto tudi »arheologija spomina«.
V zadnjem delu pogovora je bilo izpostavljeno, da digitalni mediji sicer omogočajo večjo vidnost, a so hkrati izjemno minljivi. Ključno vlogo zato še vedno ohranjajo izobraževanje, klasični mediji in predvsem prenos znanja na mlajše generacije – skozi zgodbe, ki ostanejo.
Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da se spremembe dogajajo počasi, a vztrajno: skozi knjige, projekte, učitelje_ice, raziskovalce_ke in vse, ki vztrajajo pri tem, da pozabljene zgodbe znova pridejo na dan.
Posnetek okrogle mize si lahko ogledate tu:
https://www.youtube.com/watch?v=bq23tgOEPo8&t=4088s
Vabljene_i k ogledu in deljenju!
Projekt »Knjiga in spol« podpira Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo. Dogodek je organiziral spol.si v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL.
