* OPOMBA: Raziskavo, ki jo opisujem v pričujočem članku sem opravil skupaj z mentorico prof. dr. Milico Antić Gaber, FF UL.

 

Spomladi leta 2022 so v Sloveniji potekale zadnje državnozborske volitve. Februarja, torej nekaj mesecev pred volilno nedeljo, je takratni predsednik Borut Pahor podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor; kot datum za začetek volilnih opravil je določil 14. februar, kot dan za izvedbo volitev pa nedeljo, 24. april. Še isti dan so družbena omrežja (s tem mislim predvsem na družbeno omrežje X, takrat imenovano še Twitter) še izraziteje kot v mesecih prej preplavile najrazličnejše predvolilno obarvane vsebine, mnogo od njih pa je odkrito izražalo nasilje, mizoginijo in seksizem do nekaterih (nikakor ne vseh!) političark in politikov. Predvsem te sem delno zaradi tega, ker mi raziskovalna žilica ni dala miru, delno pa z željo vsaj poskusiti odkriti del zakulisja predvolilnega dogajanja, naslednjih nekaj mesecev natančno zbiral, pregledoval in analiziral.

Z omenjenim podpisom odloka o rednih volitvah se je torej začela predvolilna kampanja, ki je neuradno sicer trajala že nekaj mesecev, družbena omrežja pa so že nekaj časa preplavljale predvolilne objave, komentarji in odzivi nanje, debate, zapisi o dosežkih enih in nedosežkih drugih, zapisi o uresničenih in neuresničenih obljubah enih in nekonstruktivnem političnem delovanju drugih, itd. Sam sem se osredotočil predvsem na tiste objave in komentarje, ki so bile v svojem jedru odkrito nasilne, žaljive, agresivne, mizogine in seksistične in so bile usmerjene predvsem proti družbeno-politično aktivnim ženskam (t.j. političarkam, izpostavljenim ženskam na vodilnih družbeno-političnih položajih, aktivistkam, vodjem nevladnih organizacij, itd.). Zanimale so me objave, ki so te ženske izrinjale iz, če se izrazim bourdieujevsko, polja politike oziroma iz širšega polja javnosti in jih z racionalizacijo, da ženske v politiko ne sodijo, potiskale (nazaj) v polje zasebnosti.

To so bile torej objave, ki so v svojem jedru izražale nasilje nad ženskami v politiki; pogosto spregledano obliko nasilja, ki sta jo znanstveno v svojem pionirskem članku Violence Against Women in Politics. A Defense of the Concept šele leta 2016 konkretneje opredelili ameriški raziskovalki Mona Lena Krook in Juliana Restrepo Sanin.^[1] Gre za fenomen spolno zaznamovanega nasilja, ki je usmerjen proti tistim ženskam, ki aktivno (so)delujejo v polju politike, tako v širšem kot ožjem smislu. Ne osredinja se torej le neposredno na političarke, pač pa tudi na ženske, aktivne v širšem družbeno-političnem polju (npr. aktivistke, borke za človekove pravice, vodje nevladnih organizacij, ženske na drugih pomembnih družbeno-političnih položajih). Hkrati pa gre za fenomen, ki se je ponekod šele dobro zasidral v strokovnem in znanstvenem polju in tako šele pridobiva na svoj veljavi, medtem ko je v nekaterih kulturnih kontekstih še popolnoma neprepoznan in neopredeljen. Tako je tudi pri nas – nasilja nad ženskami v politiki kot samostojnega koncepta slovenska terminologija (zaenkrat še) ne opredeljuje, posledica česar je, kot ugotavljam, predvsem dejstvo, da določene oblike nasilja, ki se pojavljajo v kontekstu politike, ostajajo nedefinirane, takšno nasilje pa neprepoznano in pogosto spregledano. Ugotovimo lahko, da gre torej za »fenomen brez imena«, ki ima lahko zaradi velike stopnje normalizacije, družbene sprejetosti, pogoste spregledanosti in konceptualne ter terminološke neopredeljenosti pogosto nevarne posledice ne le za tarče nasilja pač pa tudi za širšo družbeno strukturo.

Čeprav sem se zbiranja objav, kot takrat še popolnoma neizkušen študent prvega letnika doktorskega študija lotil izrazito amatersko (delotok je potekal nekako takole: naredil sem posnetek zaslona nasilne objave oziroma komentarja na X, posnetek zaslona shranil, transkribiral nasilno objavo v Excel tabelo nato pa anotiral objave s pomembnimi elementi, npr. spol povzročitelja_, tarčo nasilne objave, (ne)anonimizacijo uporabniškega profila povzročitelja_, itd.), sem med 9. februarjem in 24. aprilom 2022 (volilna nedelja) zbral skoraj 400 objav, od katerih je bilo 300 objav primernih za nadaljnjo analizo. Čeprav 300 objav pomeni relativno majhen vzorec, pa je bilo to vseeno dovolj, da smo lahko dobili prvi uvid v (re)produkcijo nasilja nad ženskami v politiki na v slovenskem kontekstu političnega diskurza na omrežju X.

Preliminarna statistična analiza je pokazala, da so bile izpostavljene slovenske političarke[2] pogosto tarče izjemno nasilnih, mizoginih in seksističnih objav na družbenem omrežju X. Čeprav je bila večina teh objav objavljenih s strani uporabniških profilov, katerih uporabniška imena so izražala moški slovnični spol in smo jih zato klasificirali kot moške, vseeno ugotavljamo, da določen delež nasilnih objav objavijo tudi uporabniški profili, ki izražajo ženski slovnični spol in jih torej kategoriziramo kot ženske. Predvsem zanimiv pa je podatek, da razmeroma velik odstotek nasilja objavijo uporabniški profili, ki jim težko določimo spol in jih zato imenujemo profili z neekspliciranim spolom. Preliminarna analiza je prav tako pokazala, da približno polovica vseh nasilnih objav prihaja s strani neanonimiziranih uporabniških profilov, polovica pa s strani anonimiziranih uporabniških profilov, ter da se večina nasilja zgošča v komentarjih pod posameznimi objavami.

Bolj kot sama statistična analiza, pa je zanimiva kvalitativna analiza vsebine nasilnih objav. Ugotovili smo namreč, da je objave z nasilno vsebino glede na njihovo vsebinsko in tematsko podobnost mogoče klasificirati v nekaj ključnih kategorij. V nadaljevanju prikažemo identificirane kategorije in zraven zapišemo tudi resnične primere nasilnega diskurza, ki so bili uvrščeni v posamezno kategorijo. Pri tem izpostavljamo, da kategorije niso fiksne in univerzalno resnične, pač pa fluidne in pogosto nejasno zamejene, saj posamezni primeri nasilnega diskurza zaradi svoje narave lahko med kategorijami prehajajo oziroma so vključeni v več različnih kategorij. Opredelimo torej sledeče kategorije (iz njih odstranimo imena političark, objave pa objavljamo brez slovničnih popravkov):

1. Ženske kot vsiljivke in zato neprimerne in nesposobne za delovanje v političnem polju:

1. »Glupa baba, glupa izjava.«
2. »*** sem imel vedno za neumno. Ampak to je vrhunec idiotizma.«
3. »Bizarno glupe in nesposobne, delate škodo vsem nam.«

2. Domestifikacija žensk:

1. »Mogoče je izsušena,, nima mleka ali je brez jošk.«
2. »Seveda je prostor za ženske, doma jih pridno čakajo s skuhanim kosilom.«
3. »In kje so bile ***? Aja, doma popravljajo pralni stroj.«

3. Objektifikacija žensk:

1. »A se men sam zdi, al se je mal zredila? Tko.. ene 50 kilc…«
2. »A nogice pa sploh ne gre več skupi dat?«
3. »Tudi jaz ne gledam tega sranja in ta ritasto, ki skače v besedo govornikom. Ni prebavljivo.«

4. Seksualizacija žensk:

1. »vidi se pomanjkanje sexa…«
2. »Ejejejej jalovka.le kateri bedak te jebe«
3. »Če ne druga, je vredna greha.«

5. Animalistično dehumaniziranje žensk:

1. »Ne vem, če bo kaj s to trojansko kobilo…«
2. »Ni ravno telica, je pa kot ovca. Poslušna in zvesta svojemu nadšefu.«
3. »Ti si ogabna svinja.«

6. Nasilno utišanje žensk:

1. »NI VREDNA ŽIVLJENJA—-NESNAGA ***…«
2. »Pod kiklco bi vam morali smodnik nastaviti. Da vas odnese v vesolje.«
3. »Upam, da ji roko kdo v studiu tako stisne, kot jo je Martin Krpan Turku Brdavsu. Da ji kri spricne izza nohtov.«

7. Ženske kot tujke in/ali pripadnice različnih ogrožajočih skupin:

1. »Od kod si pa ti res doma?da zajebavaš slovence. da te ni sram«
2. »Ta golazen južnjaska naj gre nazaj v svojo državo svoje obsojat.«
3. »Še ena, ki sovraži Slovence in vse kar je slovenskega.«

 

Zgoraj predstavljeni primeri po našem mnenju jasno kažejo na nevarnosti, ki jih družbena omrežja predstavljajo za ženske v politiki in hkrati odkrivajo novo perspektivo nasilja, ki je v družbi do sedaj nismo obravnavali kot posebej nevarne in ogrožujoče. Gre namreč za obliko nasilja, ki je v družbi postala vseprisotna predvsem v zadnjih nekaj letih, saj se je razširila predvsem s hitrim in vseobsegajočim razvojem družbenih omrežij. Ta so namreč, namesto da bi družbo demokratizirala, še dodatno pripomogla k njeni polarizaciji ter postala brezno mizoginije in nasilja, ki pogosto ostaja nekaznovano, anonimizirano in celo normalizirano, ter se ga pogosto razume kot ceno, ki jo morajo ženske plačati za svojo politično aktivnost.

Mogoče bi kdo ob prikazanem samo zamahnil z roko, saj da se s tem res ni treba ukvarjati, da je to pač omrežje X, ali pa da gre za svobodo izražanja. Vendar pa gre v tem primeru za vzbujanje strahu, sramočenje, utišanje, mržnjo in željo po vzpostavitvi nadzora nad ženskami. Vplivi takšnih dejanj, ki so jih analizirali tudi v raziskavi IPU iz leta 2016^[3] so daljnosežni, večina žensk je bila zaradi tega pretresenih in šokiranih; nekatere zaradi tega niso zmožne normalno opravljati svojega političnega dela. Nekatere so se izogibale javnim nastopom, druge so bile bolj previdne pri izražanju političnih stališč, spet tretje so se umaknile iz družbenih omrežij, ipd. Zaznan in prikazan diskurz pogosto močno vpliva na delovanje žensk v politiki ne le na individualni ampak tudi na kolektivni ravni, saj je, kot pravita Krook in Restrepo Sanin (2020)^[4], namen takšnih dejanj izganjanje žensk iz politike in kot takšno predstavlja grožnjo tudi demokratični ureditvi. Prav to moramo imeti pred očmi pri nadaljnjem raziskovanju te problematike.

 

 

[1] Krook, M. L., & Restrepo Sanín, J. (2016). Violence against women in politics. A defense of the concept. Política y gobierno, 23(2), 459-490.

[2] Njihovih imen zaradi želje po ohranitvi zasebnosti ne objavljamo

[3] IPU (2016). Sexism, harassment and violence against women parliamentarians, https://www.ipu.org/resources/publications/issue-briefs/2016-10/sexism-harassment-and-violence-against-women-parliamentarians

[4] Krook, Mona Lena, in Juliana Restrepo Sanín. (2020). The cost of doing politics? Analyzing violence and harassment against female politicians. Perspectives on Politics 18 (3): 740-755.

 

---

 

Prispevek je nastal v okviru projekta ‘Z bodicami nad seksizem‘. Financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oz. avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne moreta biti odgovorna. 

 

 

Komentarji