Z nejevero smo poslušale_i izjave v oddaji Aktualna tema na javnem radiu Radio Prvi (RTV SLO), v kateri je na temo duševnega zdravja moških Marko Rozman gostil psihologa dr. Andreja Perka.
Za obravnavo tovrstnih tematik je izbira sodelujočih izredno pomembna. Tokratna izbira je bila neprimerna. Gost je bolj ko ne v monologu namesto strokovnosti ponujal teorije zarot, sovražnost in seksizem, sistemske prepreke je pripisal družbenim strukturam z najmanj družbene moči, obenem pa se »v oddaji nikjer ni kontekstualiziralo problematike, ne zgodovinsko (podrejanje in odklanjanje pravic ženskam, homoseksualnim), ne družbeno (sodobna razmerja moči med spoloma oz. spoli)«, kot je pred petimi leti napisala gledalka o izjavah istega gosta v neki drugi oddaji na TVS (Mladina, 25. 1. 2019).
Dr. Perko se je velikokrat proslavil s skrajno problematičnimi izjavami, na katere sta se odzvali tako strokovna kot laična javnost. Tudi tokrat podaja strokovno nevzdržne izjave, trivializira problem nasilja nad ženskami in omalovažuje ženske boje za enakost. Nasprotuje načelom enakosti in moške prikazuje kot ogrožene žrtve sistema, hkrati pa zagovarja njihov privilegiran položaj. Podpira patriarhalne vrednote, ki zavirajo napredek tako žensk kot moških. Ignorira dejanske ovire, s katerimi se ženske soočajo v življenju. Zagovarja stereotipna prepričanja o tem, kako naj bi živel »pravi moški«. Minimalizira problem moškega nasilja v družbi, kar ne koristi nikomur, kajti žrtve moškega nasilja so tako ženske kot moški.
Perko v oddaji tudi omalovažuje vlogo očetov pri negi in vzgoji otrok, ki ju razume kot primarno vlogo žensk; te naj zanjo ne bi imele časa, hkrati pa naj ne bi bile sposobne aktivnega poklicnega življenja. Aktivno očetovstvo in enakomernejša porazdelitev starševske skrbi koristita vsem. Slovenija je v zadnjih letih pomembno spodbudila moške k aktivnemu očetovstvu in vključevanju v družinsko življenje z uvedbo očetovskega dopusta in drugimi ukrepi. Potekajo aktivnosti in projekti, namenjeni skrbstveni vlogi moških (npr. Očka v akciji – Mirovni inštitut; dokumentarni film o zgodbah sedmih očetov Naročje – Združenje Naravni začetki). Očetje se danes v primerjavi s prejšnjimi generacijami bolj vključujejo v skrb za otroke. Z enakopravnim očetovanjem in večjo vključenostjo v družinsko življenje si moški prizadevajo presegati tradicionalne spolne vloge in dosegati večjo enakost v partnerstvu.
Ko Perko izpostavlja probleme v zvezi z duševnim zdravjem, kot so alkoholizem, depresija in osamljenost, te probleme obravnava površno in brez razumevanja njihove kompleksnosti. Spolni stereotipi, predsodki in tradicionalna pričakovanja glede »moškosti«, ki jih s svojimi izjavami nereflektirano širi, v resnici poglabljajo stiske in težave v duševnem zdravju pri vseh, moškim pa preprečujejo, da bi hitreje prepoznali težave in si poiskali psihološko pomoč ali podporo v obliki terapevtskih programov in skupin za samopomoč, kar je ključno za učinkovito obvladovanje duševnih stisk.
Ostro obsojamo tudi nekompetentno in nekritično novinarsko vodenje oddaje. Novinar ni postavljal vprašanj, ki bi osvetlila obstoj različnih pogledov na občutljivo temo. Javni radio bi moral upoštevati svojo odgovornost do objektivnosti ter zagotoviti prostor za celovito analizo in spoštljivo obravnavo kompleksnih vprašanj, kot sta duševno zdravje in enakost spolov. Zaskrbljujoče je, da je nacionalna radiotelevizija, ki bi morala zagotavljati verodostojno in strokovno obravnavo družbenih vprašanj, spet (!) dala prostor nazadnjaškim, diskriminatornim in tudi nevarnim idejam. O tem govorijo tudi številni prispeli predlogi za nominacijo Perkovih izjav in celotne oddaje za bodečo nežo.
Pozivamo RTV SLO, uredništvo in avtorja oddaje, da v prihodnje premislijo o izbiri gostij_ov in vsebin ter zagotovijo upoštevanje strokovnosti, družbene odgovornosti in spoštovanje vrednot enakosti. Od RTV Slovenija pričakujemo, da so njihovi novinarke_ji in uredništva izobraženi o temah, kot sta enakost spolov in duševno zdravje, da so usposobljeni za ocenjevanje strokovne pomanjkljivosti ali škodljivosti podane vsebine, da znajo prepoznati problematičnost izjav in skrbeti za visoke standarde javnih razprav. Medij, ki je dostopen širokemu krogu občinstva, mora z občutljivimi temami ravnati premišljeno in s skrbjo za pozitivne družbene spremembe.