Spoštovane_i,
Ob zahvali za pozornost in podporo v lanskem letu smo pripravili_e pregled vsebin na spletnem mediju spol.si, ki ga izdaja Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa.
Uredniški odbor spol.si: Tjaša Franko, Mirna Berberović, Erina Borovič, Ana Cergol Paradiž, Ana Grobler, Miha Marinč, Ana Mladenović, Maja Peharc, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori, Tiva Vlaj, Lea Vrečko.
Deseta Bodeča neža
Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki sta jo v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 20. uri v okviru 23. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore gostila kolektiv Fem TV in ZIZ Maribor v klubu Gromka v Ljubljani, je občinstvo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2021/22 izglasovalo izjavo duhovnika Andreja Vončine, izrečeno 17. februarja 2022 v Reporterju.
Nabor izjav za bodečo nežo je potekal vse leto, ko je javnost nominirala izjave, ki jih je zasledila v različnih medijih in na družbenih omrežjih. Delovna skupina Rdečih zor in uredništva spol.si je v spletno glasovanje, ki je potekalo med 21. februarjem in 4. marcem 2022, predlagala 13 izjav. Glasovalo je 552 oseb, ki so ocenile, da so najbolj seksistične izjave novinarjev Nenada Glücksa, Vinka Vasleta in dialog Petra Kavčiča in Andreja Stareta, ozaveščevalna akcija Policijske uprave Kranj in izjava duhovnika Andreja Vončine, ki je tudi gimnazijski učitelj.
Ob jubilejnem desetem izboru bodeče neže smo priredile podobo, ki vsa leta spremlja to akcijo.
Udeležba na srečanje aktivističnih feminističnih organizacij zahodnega Balkana “Movement-Led Approach – Gender Justice”
V začetku novembra smo se v spremstvu kolegic iz SOS telefona, Legebitre, Mesta žensk in Inštituta 8. marec udeležile srečanja aktivističnih feminističnih organizacij zahodnega Balkana “Movement-Led Approach – Gender Justice”. Opozarjale smo na pomen reproduktivnih pravic, porasta spolno zaznamovanega nasilja, ekonomske neenakosti na podlagi spolov in težave, s katerimi se srečujemo pri našem delovanju.
Objave na spletnem portalu spol.si
Na spletnem portalu spol.si smo v letu 2022 objavile_i članke in poročila:
Osmi marec in »krone stvarstva«
Prispevek Mojce Dobnikar s predgovorom Katje Čičigoj, ki obravnava zapis Slavoja Žižka, objavljenega leta 2018 pod naslovom »Samopodrejanje ženske«. Mojca Dobnikar je zapisala:
»Na Žižkovo pisanje se ni nikoli smiselno odzivati le vsebinsko, ker zna vsak odziv »potolči« z novimi domislicami, miselnimi obrati ter osupljivimi in na prvi pogled poučnimi primerjavami. Ne, brati ga je treba skozi to, kako izpeljuje te domislice, obrate in primerjave; šele takšno branje nam razkrije, za kaj v njegovih vpogledih in »vpogledih« pravzaprav gre.
Njegovemu prispevku pred štirimi leti bi lahko rekli udarec na osmi marec – le da seveda proti feminizmu, ne zanj. Zapis ima naslov »Samopodrejanje ženske«, udarna vrstica pod naslovom pa pravi: »Nekatere različice feminizma počnejo isto kot islamski fundamentalisti: moškemu nadevajo krono gospodarja stvarstva. Temu se ni izognila niti Monica Lewinsky.« Kaj je bilo torej Žižkovo »udarno« sporočilo ob 8. marcu 2018? Ženske se same podrejajo. Monica Lewinsky in (nekatere) feministke uporabljajo enak tip argumentacije kot islamski fundamentalisti. Na ta način Monica Lewinsky in te feministke zagovarjajo samopodrejanje žensk »kroni stvarstva«, moškemu.«
Spol kot darilo
Prispevek Bojana Bilića, ki ga je iz srbščine prevedla Maja Pan:
“Naš prostor je prešel množico državnih oblik, v katerih so norme neprestanega patriarhalnega utiševanja, ki so sicer vladale naši skupnosti, občasno popustile svoj neusmiljeni stisk ter tako omogočile marginaliziranim, da se skozi razpoke družbenega tkiva prebijejo do nenadne vidnosti. Tako je novembra 1995 gledalstvo srbske televizije kot nasprotje moške »visoke politike«, ki nas je potisnila v desetletja opustošenja, doživelo redko – v mnogih primerih sploh prvo – srečanje s transspolnima ženskama. Na povabilo novosadske novinarke Tatjane Vojtehovski sta Vjeran Miladinović – Merlinka in Nenad Milenković – Sanela v oddaji Stališča (Stavovi) pripovedovali o svojih izkušnjah beograjskih uličnih prostitutk.”
Izjava ob aktualni aferi spolnega nasilja
Uredništvo je podalo izjavo ob aktualni aferi spolnega nasilja FOTOPUB.
»V zadnjih dneh spremljamo veliko medijskih prispevkov in zapisov o tem, kako je treba obsoditi spolne zlorabe, kako jih je treba prijavljati, krivce preganjati, ustvarjati prijazna delovna okolja itd. Medtem ko dnevi tečejo in najnovejša senzacija plahni, se večina medijskih prispevkov in komentarjev na družbenih omrežjih še naprej vrti okrog vprašanja prijave, okrog tega, kdo vse je vedel_a, pa nikomur povedal_a, in celo okrog tega, kako naj bi bil z zlorabami povezan del politike.
Postavljati v tem trenutku ta vprašanja pomeni odrivati problem na stranski tir. Osebe, ki doslej zlorabe niso prijavile, se gotovo ne bodo odločile za prijavo v atmosferi, v kateri so v ospredju zgornja vprašanja, ne pa njihovo počutje. Ponavljanje teh vprašanj je zanje zgolj še en signal, da je to, kar se jim je zgodilo in kako se zaradi tega počutijo, okolju še najmanj pomembno od vsega. V tem trenutku – in vedno, kadar gre za kakršnokoli zlorabo ali nasilje – morajo biti najpomembnejše osebe, ki so zlorabo doživele. Pravo vprašanje tu in zdaj je, kako se jim približati, kako jim priti naproti, kako jim ponuditi podporo in pomoč, ki ju potrebujejo – tudi zato, da se bodo lažje odločile za prijavo.«
Bodečo nežo 2021-22 prejme Andrej Vončina
Uredništvo spol.si je z Rdečimi zorami objavilo izjavo za javnost o zmagovalni izjavi bodeče neže 202172022.
Finalistke spletnega glasovanja za bodečo nežo 2021/22
Uredništvo je objavilo poročilo o spletnem glasovanju za nagrado bodeča neža 2021/22.
Spol.si: Pregled leta 2021
uredništvo je objavilo krajše poročilo o delu in objavah v preteklem koledarskem letu.
Družbena omrežja spol.si
V letu 2022 so na družbenih omrežjih najbolj odmevale naslednje objave.
Januarja je na naši Facebook strani daleč največ odziva zabeležila delitev objave iz Disenza: Nočitev z zajtrkom v taborišču za posiljevanje, ki govori o peticiji Amele Trokić za odstranitev hotela z Google iskanja in servisa Google Zemljevidi. Podobnega odmeva je bil na našem Twitterju deležna delitev kolumne Romana Kuharja iz Dela, v kateri dokazuje, da omejevanje pravice do abortusa ne preprečuje splavov.
V februarju je, takoj za objavo dogodka o spletnem glasovanju za bodečo nežo, na Facebook omrežju najbolj odmevala objava prispevka N1, ki se sprašuje, kje so kirurginje glede na podatek, da kar 77 % vseh delovnih mest v zdravstvu zasedajo ženske, tudi med zdravniki z dvotretjinskim deležem prevladujejo zdravnice. Na Twitterju je najbolj odmevala objava fotografije s Tarče, ki prikazuje samo moško omizje televizijske oddaje.
Objava povezave na dokumentarni film o Zofki Kveder v arhivu RTV je dosegla največ občinstva na Facebooku v mesecu marcu. Na Twitterju je najbolj odmevala vest, kdo je bil prejemnik bodeče neže sezone 2021-22.
Aprila je največ interesa Facebook javnosti na naši strani vzbudila delitev prispevka Nekje med Zofko Kveder in Virginio Woolf z radia Študent o tem, da je bilo v zadnjih 28 letih za maturitetni esej razpisanih 88 literarnih del, od teh so 4 dela napisale ženske in da je bilo za ustni del izpita predpisano poznavanje 96 del, med naborom pa samo 5 avtoric, še te vse izbirne. Na Twitterju je bil največ pozornosti deležen čivk o tem, da na Češkem še vedno zahtevajo poseg sterilizacije za postopek pravnega priznanja spola.
V mesecu maju je v slovenskem prostoru odmeval nov femicid na Koroškem in na Facebooku je bila največ odziva ob poobjavi prispevka N1, v katerem je dr. Jasna opozorila, da kot družba nismo naredili dovolj na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Na Twitterju je največ občinstva dosegla vest, da je roman Deklina zgodba Margaret Atwood v ameriških šolskih in javnih knjižnicah že nekaj časa prepovedan.
V juniju je največ Facebook javnosti dosegla objava posnetka zaslova s Twitterja, v katerem avtor Robert Reich s preprostimi alinejami dokazuje, da pri splavu ne gre za življenje, pač pa za nadzor. Na Twitterju je največ odziva dosegla objava prispevka Borisa Vezjaka o Pirkovičevem komentarju izgleda voditeljice oddaje Panorama.
Poletnega julija je na Facebooku največ ljudi k branju vzpodbudil prispevek iz Mladine, ki je opozoril na raziskavo, da zaradi spletnih objav kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina učenk zadnje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji. Na Twitterju se je največ ljudi odzvalo na komentar uredništva ob poobjavi čivka NSi, da z odločbo Ustavnega sodišča RS nobena družina ni dobila zaušnice, pač pa da je odločitev US praznik vseh družin.
Avgusta je Facebook javnost pokazala največ interesa za prispevek iz Mladine o tem, da sta se na podlagi odločbe ustavnega sodišča v Sloveniji poročila prva dva istospolna para. Na Twitterju je najbolj odmevala izjava uredništva spol.si ob ti. aferi Fotopub.
Septembra je največ sledilk in sledilcev dosegla izjava Lie Bordon o transpolnosti, ki jo je za izjavo dneva proglasila Mladina. Na Twitterju je bila daleč največjega odziva deležna objava komentarja iz Mladine, da žensk v Sloveniji ne ogrožajo migranti, zanje je najbolj nevaren kraj dom.
Oktobra je največ interesa dosegla objava z realističnim prikazom, kako izgledajo abortirana zarodna tkiva do 10 tedna nosečnosti, ki so daleč od prikazov, s katerimi smo bombardirani sicer. Enako je bilo tudi na našem Twitter profilu.
Novembra je na Facebooku največ odziva sprožila objava novice, da je prof. dr. Darja Zaviršek dobitnica prestižne nagrade Eileen Younghusband Memorial Lecture za leto 2022. Na Twitterju je največ bralstva dosegla ti. nit objav o plačni neenakosti žensk in moških v EU.
Decembra je na našem Facebooku najbolj odmevala vest, da je Urška Djukić, slovenska režiserka, prejela ti. evropskega oskarja za kratki animirani film Babičino seksualno življenje. Na Twitterju je bila največ pozornosti deležen prevod kolumne Borisa Dežulovića na N1 o ti. molitvah hrvaških moških na osrednjih mestnih trgih, da bi se ženske spet vrnilo za štedilnike.