Vabilo na raglasitev bodeče neže

Spletno glasovanje je za seksistično izjavo leta je potekalo med 26. 2. 2019 in 4. 3. 2019. Udeležilo se ga je 1.191 ljudi. Spodaj je seznam petih izjav, ki jih je javnost označila za najbolj seksistične, skupaj z utemeljitvami. Končnega zmagovalca_ko bo določila publika na razglasitvi bodeče neže v SC Rog na Trubarjevi 72 v Ljubljani, v sredo 6. 3. 2019 ob 21. uri v ovkiru 20. festival rdeče zore. Vljudno vabljene_i na razglasitev!

Več o bodeči neži na spletnem naslovu: http://bodeca-neza.spol.si/.

1.

Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh….

Viljem Ščuka, pediater in psihoterapevt v prispevku »Predlog ljubljanske učiteljice: naj nasilen učenec dobi batine« na Svet24.si (29. 6. 2018)

Zanikanje definicije posilstva. Avtor izjave enači spolni odnos in spolno nasilje ter prelaga odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve. 

Utemeljitev Iz pisma DNK: Gospod Ščuka enači posilstvo in spolni odnos, kar ni le nedopustno temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje. Nadalje gospod Ščuka porazdeli odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice.

2.

Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.

Jure Mastnak, imitator in radijski novinar na Twitterju (izvorna izjava izbrisana); Demokracija:  Poglejte grožnjo Jureta Mastnaka iz RTV Slovenija Normi Korošec na Twitterju: »Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.« (2. 3. 2018)

Utemeljitev: Izjava izraža nasilen seksizem, v katerem je političarka Norma Korošec zgolj predmet najbolj grobega ponižanja ženske s strani moških. Gre za eskpliciten namig na agresivno posilstvo, povezano z obljubo bolečine (“brutalno”) in hkrati za izražanje superiornega odnosa moških do ženske spolnosti kot področja kaznovanja in prevlade (“jst bi njo”). Poleg tega politične ali ideološke polemike in nestrinjanja ne morejo biti izgovor za poniževanje žensk, grožnje z nasiljem in posilstvom. Hkrati je izjava implicitna grožnja vsem ženskam, ki želijo nastopati v javnosti, saj če jo sprejmemo kot šalo, je lahko naslednji dan tarča “šale” tudi druga ženska.

3.

Ali sem prav slišala, da imate bolj v čislih nas ženske?

Itak. Na osnovni zdravstveni ravni pa še sploh. Tu se izraža skrb za drugega, in ženske so ne glede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke, kot bitja voljna pomagati in skrbeti. Moškim je mar za ideje in orožje, ženskam za čustva in ljudi. Mlajša hči Ana študira socialno delo – ko se je vpisovala, sem videl v vrsti sto deklet in enega samega fanta (zato pa se reče »blažen med ženami«). Gre za materialno nehvaležen in delovno obremenjujoč poklic – zato gredo vanj ženske. Na specialistični ravni imam pa kar rad tudi zdravnike, kajti ta raven zahteva tudi nekaj shizoidne racionalnosti, pa četudi brezosebne, in pod kirurškim nožem, recimo, je morda boljše, če ga drži odločna moška roka.

Branko Gradišnik, pisatelj, kolumnist in prevajalec v članku »Ženske so neglede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke in skrbnice«, OnaPlus (7. 2. 2019)

Utemeljitev: Gre za nizanje spolnih stereotipov, na podlagi katerih avtor izjave vzpostavlja vrednostne sodbe o značilnostih posameznega spola. Skratka, ponavlja delitev na prirojeno žensko in moško naravo, kot da ne bi bile_i vse_i vzgojene_i v družbi, pri čemer naj bi bila za ženske rezervirana družbeno manj ugledna in slabše plačana dela. Stara, poznana šovinistična klasika.

4.

– Večkrat sem se pogovarjal s trenerji ženskih smučarskih skakalk in so mi dejali, da je šest deklet težko nadzirati, ker ima vsaka svoje potrebe. Kako je v košarki, kjer jih imate vsaj dvakrat več?

– Morda uporabljajo ženske čare, da bi vas poskušale oviti okoli prsta?

– Ali kaj vpliva menstrualno obdobje, ki ga imajo dekleta?

– Ali morate kaj paziti, da ne pohvalite kakšno preveč, ker se lahko pri kateri vklopi zavist?

– Ali mlada dekleta veliko govorijo o Luki Dončiću?

Jaka Lopatič, novinar spletnega portala Siol v članku »Žensko košarko povzdignil in ji postavil trdne temelje«, Siol (15. 12. 2018)

Utemeljitev: Celotna naravnanost zastavljenih vprašanj v intervjuju, ki jih je navedeni novinar postavljal trenerju ženske košarkarske reprezentance Damirju Grgiću, je prežeta s seksizmom. Šolski primer šovinističnega podcenjevanja ženske košarke in žensk v športu nasploh.

5.

Kaj pa moški danes, kakšne težave imajo? 

Zdi se mi, da so potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske, vsaj pri nas, zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili že iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali. Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo.

Milena Miklavčič, pisateljica in pubicstka (in Helena Kocmur, novinarka Dela) v prispevku »Čez 50 let bo klasični moški izginil«, NeDelo (6. 1. 2019)

Utemeljitev: Ga. Miklavčič predstavi žensko emancipacijo kot grožnjo “naravnemu” redu, kjer je hierarhija med moškim in žensko jasno začrtana in predstavlja neko normalno ravnovesje. Rdečo nit intervjuja predstavlja nostalgija za stereotipnimi spolnimi vlogami in utopično preteklostjo, ko je bil moški “pravi moški” in ženska “prava ženska”. Novinarka jasno črta to rdečo nit z vprašanji, ki že sama napeljujejo na stereotipne zaključke.

 

Komentarji