Slovenska raziskovalka dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete UL dobila projekt ERC

Evropska raziskovalna komisija je 7. aprila 2017 objavila rezultate ERC za uveljavljene raziskovalce 2016. Skupaj 231 odličnim raziskovalcem in raziskovalkam iz 20 držav so podelili 540 milijonov evrov za realizacijo inovativnih petletnih raziskovalnih projektov z vseh znanstvenih področij. Med dobitniki in dobitnicami je 84 % moških in le 16 % žensk, kar nikakor ni spodbudna statistika. Uspešna je bila tudi ena od prijav iz Slovenije, in sicer prijava prof. dr. Marte Verginelle z naslovom »EIRENE – Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North Eastern Adriatic Region« (»EIRENE – Povojne tranzicije v perspektivi spola: primer severovzhodno jadranskega prostora«).

IMG-20170409-WA0000

prof. dr. Marta Verginella

Kakor piše na spletni strani Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, je »to prvi slovenski ERC projekt s področja družboslovnih znanosti in humanistike, ter hkrati prva slovenska raziskovalka, ki je prejela ta prestižni projekt v kategoriji že uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev. Kako močna je konkurenca pri razpisih ERC, ponazori dejstvo, da so bili v letu 2014 kar trije Nobelovi nagrajenci hkrati vodje projektov ERC. Tudi sicer se vodje projektov ERC redno uvrščajo med dobitnike najvišjih nagrad v znanosti. V desetih letih obstoja ERC so raziskovalci in raziskovalke, ki jih je finančno podprl Evropski raziskovalni svet, za svoje delo kar prejeli 6 Nobelovih nagrad, 5 Wolfovih nagrad in 4 Fieldsove medalje.«

Raziskovalna tema podprtega slovenskega projekta prof. dr. Marte Verginelle se osredotoča na povojna, tranzicijska obdobja na severovzhodnem jadranskem območju, in sicer po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni in po jugoslovanskih vojnah v devetdesetih letih. Predmet analize bo vpliv tranzicijskih procesov na položaj žensk. V pretres bo vzeta na eni strani stopnja njihove marginalizacije in izključevanja iz političnega in javnega življenja, s trga delovne sile in uradnih praks spomina, na drugi strani pa oblike njihovega vključevanja in možnosti delovanja na različnih ravneh javnega življenja, iz katerega so bile predhodno izključene.

 

Komentarji