Slovenska raziskovalka dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete UL dobila projekt ERC

Evropska raziskovalna komisija je 7. aprila 2017 objavila rezultate ERC za uveljavljene raziskovalce 2016. Skupaj 231 odličnim raziskovalcem in raziskovalkam iz 20 držav so podelili 540 milijonov evrov za realizacijo inovativnih petletnih raziskovalnih projektov z vseh znanstvenih področij. Med dobitniki in dobitnicami je 84 % moških in le 16 % žensk, kar nikakor ni spodbudna statistika. Uspešna je bila tudi ena od prijav iz Slovenije, in sicer prijava prof. dr. Marte Verginelle z naslovom »EIRENE – Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North Eastern Adriatic Region« (»EIRENE – Povojne tranzicije v perspektivi spola: primer severovzhodno jadranskega prostora«).

IMG-20170409-WA0000

prof. dr. Marta Verginella

Kakor piše na spletni strani Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, je »to prvi slovenski ERC projekt s področja družboslovnih znanosti in humanistike, ter hkrati prva slovenska raziskovalka, ki je prejela ta prestižni projekt v kategoriji že uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev. Kako močna je konkurenca pri razpisih ERC, ponazori dejstvo, da so bili v letu 2014 kar trije Nobelovi nagrajenci hkrati vodje projektov ERC. Tudi sicer se vodje projektov ERC redno uvrščajo med dobitnike najvišjih nagrad v znanosti. V desetih letih obstoja ERC so raziskovalci in raziskovalke, ki jih je finančno podprl Evropski raziskovalni svet, za svoje delo kar prejeli 6 Nobelovih nagrad, 5 Wolfovih nagrad in 4 Fieldsove medalje.«

Raziskovalna tema podprtega slovenskega projekta prof. dr. Marte Verginelle se osredotoča na povojna, tranzicijska obdobja na severovzhodnem jadranskem območju, in sicer po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni in po jugoslovanskih vojnah v devetdesetih letih. Predmet analize bo vpliv tranzicijskih procesov na položaj žensk. V pretres bo vzeta na eni strani stopnja njihove marginalizacije in izključevanja iz političnega in javnega življenja, s trga delovne sile in uradnih praks spomina, na drugi strani pa oblike njihovega vključevanja in možnosti delovanja na različnih ravneh javnega življenja, iz katerega so bile predhodno izključene.

 

Bodečo nežo 2017 prejme Angelca Likovič

V torek, 7. marca 2017, sta v Socialnem centru Rog uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Obiskovalke_ci so najbolj seksistično izjavo leta izbirali med petimi izjavami, ki so se na spletnem glasovanju uvrstile najvišje. Bodeča neža 2017 je pripadla Angelci Likovič, predstavnici Gibanja za otroke in družine, katere dve izjavi sta prejeli enako število glasov in si posledično delili prvo mesto. Sporni izjavi s kratko utemeljitvijo si lahko preberete spodaj.

Za dodatne informacije se obrnite na:
neza.bode@gmail.com ali
031 236 417 (Anja Kocman, kolektiv Rdeče zore)

Vabljene_i tudi k poročanju o mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore, ki bo potekal v Ljubljani med 9. in 11. marcem 2017.

nezaAngelca Likovič, Gibanje za otroke in družine
Vir: Oddaja Tarča: Splav – kdaj se začne življenje?, 13. oktober 2016, RTVSLO
»Resnično vsak otrok je spočet z ljubeznijo, razen tisti, ki so posiljeni. So pa nekatere ženske posiljene, ampak tudi tem posiljenim ženskam je treba pomagati, da rodijo otroke, ker bodo potem srečne, tiste posiljevalce pa lahko kaznujemo, od ena do deset let zapora.«

Utemeljitev: Izjava žensko postavlja na mesto stroja, ki ima nalogo in dolžnost, da rojeva otroke. Edino to naj bi ženske tudi osrečilo, ne glede na okoliščine. Ta citat žali in ponižuje še posebej tiste ženske, ki so naredile splav. Cilj je seveda znan: prepoved ali vsaj omejitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti.

Angelca Likovič, Gibanje za otroke in družine
Vir: “Porota – pravica ženske ali otroka: Danes govorimo o ne/pravici do splava”, Dobro jutro, RTV SLO 1, 11. oktober 2016
»Poglejte, kaj je Merklova v Nemčiji naredila, ker nima nobene reprodukcije, koliko ljudi iz tujine je potegnila. Mi se borimo za to, da bomo imeli naše potomce s slovenskimi koreninami, zato podpiramo vse mamice, da rodijo, tudi posiljene.« […] »Poglejte, drage moje gospe, če bi vaše mame naredile splav, vas ne bi bilo danes tukaj, tudi mene ne, zato sem jaz proti splavu.«

Utemeljitev: Gre za izjavo, ki zanika ustavno pravico žensk z namenom širjenja etnonacionalistične propagande. Žensko postavlja v vlogo maternice naroda. Poleg tega avtorica izjave na priljuden način nagovarja ženske, ki so zanosile, med njimi tudi tiste, katerih nosečnost je posledica hude spolne zlorabe, kot mamice, čeprav se vloga matere družbeno začne šele po rojstvu otroka.

Endometrioza in neenakost spolov

Kaj imata skupnega endometrioza in neenakost spolov? Morda že samo dejstvo, da najbrž niste še nikoli slišali_e za to kronično bolezen, čeprav prizadene kar eno od desetih žensk v rodnem obdobju in je pogostejša od sladkorne bolezni in raka dojk. Marec je bil mesec ozaveščanja o endometriozi in pomembno je, da na glas spregovorimo o njej tudi v perspektivi enakosti spolov.[1]

Najprej navedimo nekaj medicinskih podatkov. Kakor je pojasnila prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal v Vivi, gre pri  endometriozi za kronično bolezen žensk, »pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometrij), pojavlja izven maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh, v nožnici, pri težjih oblikah pa je razširjena na črevo, mehur, pritiska na sečevode in tako okvari ledvice. Najpogostejši in najpomembnejši težavi sta bolečina in težavna zanositev/neplodnost. Bolečina se kaže v obliki bolečih menstruacij, ki so včasih tako hude, da onemogočajo normalne aktivnosti. Nekatere ženske imajo kronično bolečino, ki je neodvisna od menstrualnega ciklusa, v spodnjem delu trebuha. Včasih se endometrioza kaže v obliki bolečih spolnih odnosov, bolečina lahko traja še nekaj ur po spolnem odnosu. Če je razširjena na črevo, se v času menstruacij pojavi boleče odvajanje blata (lahko pridruženo s krvavim blatom). Če je razširjena na mehur, imajo bolnice občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, pogosto urinirajo in imajo bolečine pri uriniranju v času menstruacije.«[2]

Uspešno zdravljene, poudarjajo strokovnjaki_nje, je povezano z zgodnjim diagnosticiranjem bolezni. Prav tu pa se pojavi problem. Pravo diagnozo v primeru endometrioze v povprečju postavijo šele osem let po začetku težav.[3]

To je vsekakor povezano z izredno težavnim odkrivanjem bolezni – endometriozo običajno potrdijo šele z laparoskopskim[4] kirurškim posegom. Čeprav najpomembnejši, pa to ni edini razlog. Pozno odkrivanje bolezni bi lahko bilo tudi posledica neenakosti spolov oziroma negativnih spolnih stereotipov.

Spolni stereotipi pomembno prežemajo tudi medicinske prakse oziroma način, kako družba obravnava posamezne bolezni. V družbi denimo velja, da ni primerno, če moški izražajo čustvo žalosti, zato redkeje kot ženske poiščejo strokovno pomoč, ko trpijo za kakšno od duševnih boleznih (npr. depresijo), kar ima vsekakor dolgoročne negativne posledice. Podobno škodljivo delujejo spolni stereotipi v primeru nekaterih »ženskih« bolezni, tudi endometrioze. Dogaja se, da zdravniki_ce, pa tudi družba na splošno, žensk ne jemljejo resno, ko se pritožujejo zaradi telesnih bolečin. Tako je ena od bolnic povedala: »Do 30. leta me noben osebni ginekolog ni resno pregledal, čeprav sem vedno opozarjala na res močne bolečine tako ob menstruaciji kot med njo. Ko sem zaradi počenega endometrioma pri 30 letih pristala na urgenci in bila nato sprejeta v bolnišnico, mi sploh niso povedali, da imam endometriozo, čeprav so to zapisali v izvid, meni pa rekli, da imam zasuk jajčnika. Osebna ginekologinja mi je rekla samo, da bom od zdaj naprej na kontracepciji in da bo to v celoti rešilo moje težave (in seveda jih ni).«[5]

K napačnemu ali prepoznemu obravnavanju endometrioze prispeva stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, vedno »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, ter dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj povsem »normalnega« in »naravnega«.[6] Tako ni posebno presenetljivo, da družba običajno spregleda to bolezen, ki pogosto nima vidnih znakov in so jo tudi izredno pozno odkrili. Tudi zato so dolgo samim bolečinam ob endometriozi pripisovali psihosomatsko naravo.

Povezovanje medeničnih bolečin pri endometriozi s psihološkimi težavami ima dolgo zgodovino, denimo pravijo v svoji študiji dr. Camran Nezhat in drugi. Že pred 4.000 leti so simptome, ki bi v resnici lahko bili posledica endometrioze, prav zaradi težko razložljivega izvora poskušali »zdraviti« na vrsto spornih načinov, na primer z uporabo pijavk ali pohabljanjem spolnih organov. V srednjem veku so o ženskah s medenično bolečino trdili, da so nore, nemoralne ali da si vse skupaj preprosto izmišljujejo.

Takšni miti so se ohranjali vse do 19. stoletja, ko so bile v ospredju namišljene bolezni, kot je histerija. Nezhat je s timom preučil »simptome« t. i. histeričark in ugotovil, da bi v veliko od teh primerov pravzaprav lahko šlo za endometriozo. Freud, ki je bil tudi prepričan o psihološkem izvoru histerije, se je torej morda motil, bolečina je bila vsaj pri nekaterih njegovih pacientkah resnična, telesna.

Vsi ti napačni koncepti so imeli velik vpliv na obravnavo bolnic z endometriozo še v 20. stoletju, kar je prispevalo k poznemu diagnosticiranju, indiferentnosti[7] oziroma sploh poznemu raziskovanju bolezni.

Še večja težava pa je, da se za bolnice izredno škodljivo povezovanje endometrioze s psihosomatskimi vzroki nadaljuje v 21. stoletju, kljub pravilnemu diagnosticiranju oziroma po  njem. V medijih se namreč pojavljajo interpretacije, da endometriozo povzročajo različne psihološke travme, zlorabe, celo zavračanje ženskosti, negativna energija itd. Toda v resnici se ta bolezen razvije zelo zgodaj v embrionalnem življenju in preden sploh pride do razvoja zavesti. Je (gensko) predeterminirana in ni nekaj, na kar lahko ženska vpliva s svojimi dejanji ali razmišljanjem. Zdraviti oziroma vsaj zavirati/omejiti jo je mogoče s primernimi operativnimi posegi ali posebnimi hormonskimi terapijami (celo običajnimi kontracepcijskimi sredstvi), morda in v omejenem obsegu s primernim prehranjevanjem, ne pa z »dobrimi mislimi«, še manj s kakšnim prevzgajanjem v »pravo žensko«.[8]

Toda zaključimo optimistično. V slovenskem zdravstvu se stvari očitno premikajo na bolje. Lani so na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani ustanovili Dnevni center za endometriozo, kar je vsekakor korak v pravo smer.[9] Žal na internetu ne dobimo podrobnejših informacij o delovanju tega centra. Dejstvo, da se nahaja oziroma je zabeležen pod Kliničnim oddelkom za reprodukcijo, lahko zavede tiste ženske, ki želijo izvedeti kaj več o bolezni, možnih terapijah, nimajo pa namena zanositi in zato ne iščejo rešitve v smeri »reprodukcije«. Zganila bi se lahko tudi civilna družba. V Sloveniji ni po poizvedovanjih sodeč niti enega društva, ki bi pomagalo bolnicam z endometriozo ali ženskam, ki se spopadajo z nerazložljivo medenično bolečino (ob menstruaciji), čeprav se srečujejo z vrsto negotovosti in stisk, ki niso strogo medicinskega značaja (oviranje pri vsakdanjih opravilih, neplodnost itd.). Letos je že prepozno, naslednje leto pa si nadenimo rumene pentlje in storimo kaj več na tem področju, tudi zato, ker se zavzemamo za enakost spolov.

 

[1] UR, Endometrioza, najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, Viva, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.viva.si/Novice/12636/Endometrioza-najpogostej%C5%A1a-ginekolo%C5%A1ka-bolezen-v-rodnem-obdobju).
[2] UR, Endometrioza, najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, Viva, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.viva.si/Novice/12636/Endometrioza-najpogostej%C5%A1a-ginekolo%C5%A1ka-bolezen-v-rodnem-obdobju).
[3] Mojca Lorenčič, Bolečina v spodnjem delu trebuha lahko kaže na endometriozo, Dnevnik, sneto: 30. 3. 2015 (https://www.dnevnik.si/1042430569/zdravje/arhiv/1042430569).
[4] Diagnostična laparoskopija »je metoda, pri kateri s pomočjo posebne kamere (laparoskop) pregledamo notranjost trebušne votline, še posebej natančno pa si ogledamo rodila.« Laparoskopija, Klinični oddelek za reprodukcijo, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.reprodukcija.si/operacije/laparoskopija/).
[5] Bolnica z endometriozo.
[6]Ash, Bedriddenhead, sneto: 30. 3. 2015. http://www.bedriddenhead.com/2014/02/feminism-and-endometriosis.html.
[7]Nezhat, C., Nezhat, F., Nezhat, C. (December 2012). “Endometriosis: ancient disease, ancient treatments.”. Fertility and sterility 98 (6 Suppl): S1–62. (http://www.nezhat.org/endometriosis/Endometriosis-ancient-disease-ancient-treatment.php).
[8] Nutritionista, 5 Things Never to Say to Someone who has Endometriosis, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.thenutritionista.ca/5-things-never-to-say-to-endo-patients)
[9] UR , Endometrioza, najpogostejša ginekološka bolezen v rodnem obdobju, Viva, sneto: 30. 3. 2015 (http://www.viva.si/Novice/12636/Endometrioza-najpogostej%C5%A1a-ginekolo%C5%A1ka-bolezen-v-rodnem-obdobju).

Bodeča Neža

Rdeče zore so v sodelovanju z našim portalom pripravile anketo o najbolj seksistični izjavi leta.
Glasujte in nam pomagajte izbrati zmagovalca_ko => link
Glasovanje bo odprto do 7. 3. 2015.

Ženska toponomastika

Društvo Toponomastica femminile (Ženska toponomastika) s sedežem v Rimu bo na svoji spletni strani odprlo sekcijo za objavo raziskovalnega gradiva o ženski toponomastiki v Sloveniji. Za ta namen iščejo prostovoljke in prostovoljce, ki bi skupaj z njimi raziskovali žensko odonomastiko/toponomastiko v vseh občinah v Sloveniji in ustvarili pregled deležev ulic, poimenovanih po ženskah, glede na število ulic, poimenovanih po moških. V drugi fazi raziskovalnega dela bodo pripravili biografske povzetke o Slovenkah, po katerih so poimenovane ulice, ceste itd. v občinah v Sloveniji.

Če vas zanima sodelovanje, pišite dr. Eleni Cerkvenič, ki je v Društvu Ženska toponomastika referentka za stike s slovensko manjšino v Italiji in s Slovenijo: elenacerkvenic@gmail.com.

LEPE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO

“The body is not a thing, it is a situation: it is our grasp on the world and our sketch of our project” (Simone de BeauvoirThe Second Sex)
Vsem podpornicam, podpornikom in zvestim bralkam, bralcem portala Spol.si želimo lepe praznike in navdihujoče leto 2015.
unnamed

TransAkcija

TransAkcija je transfeministična iniciativa za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Podporo želimo nuditi vsem transspolnim osebam, ne glede na njihovo spolno identifikacijo ali spolni izraz. Delujemo v skladu z vrednotami transfeminizma in prepričanjem, da so vse spolne identitete; transseksualne, nebinarne, aspolne,… legitimne. Želimo prispevati k vidnosti pojava transspolnih oseb v javnih družbenih prostorih. TransAkcija se zavzemamo za pojavljanje diskurza o spolih, spolnih identitetah in spolnih izrazih v slovenski javnosti.

Sekcija managerk pri Združenju Manager

Sekcija managerk pri Združenju Manager si prizadeva za spodbujanje žensk v poslovnem svetu, še posebno za to, da vodilne ženske čim uspešnejše uveljavljajo svoje sposobnosti in hkrati v svojem okolju ustvarjajo najboljše pogoje za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. S tem želijo uveljaviti pomen ženskega menedžmenta in njegovega prispevka h gospodarskemu in družbenemu razvoju Slovenije.

Projekt in e-revija Vključi.Vse

Novembra 2013 je Združenje manager pod vodstvom mag. Natalije Postružnik pričelo izvajati dveletni projekt Vključi.Vse (Include.All). Namen projekta je spodbujati uravnoteženo zastopanost in udeležbo žensk in moških na najvišjih položajih upravljanja in vodenja v gospodarstvu. Med projektnimi aktivnostmi so razvoj modulov v podporo slovenskim podjetjem, vzpostavitev kompetenčnega centra za mentorstvo menedžerkam ter aktivacija seznama žensk s kompetencami, ambicijami in vizijo. Nosilec projekta je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, financira ga Evropska unija. V okviru projekta izhaja mesečna e-revija.

Rojstna mašinerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem

Na poti v materinstvo: vodnik po pravicah nosečnic

Modrost rojevanja: porodni vodnik vodilne svetovne babice

Marijine družbe na Slovenskem

Uršulinke na Slovenskem: ob 200-letnici prihoda uršulink v Škofjo Loko

Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo: uršulinski samostan v Ljubljani na prehodu iz avtonomije v Rimsko unijo, s posebnim poudarkom na šolstvu v letih 1868 in 1918

Skriti ogenj: življenje uršulinke m. Angele Naše Gospe presvetega Srca

Uršulinke v Ljubljani

Libela

libelaHrvaški portal o družbenem spolu, spolu in demokraciji.

 

 

Povezava na stran

Društvo Dobrnič

Namen društva Dobrnič je ohranjanje spomina na družbeno vlogo in delovanje slovenskih žensk v preteklosti, zlasti med NOB, ohranjanje pozitivnih tradicij slovenskega ženskega gibanja, skrb za ohranjanje in pridobivanje gradiva in dokumentacije ter spodbujanje znanstveno-raziskovalnega in publicističnega dela s to tematiko, pa tudi zagovarjanje enakopravnega položaja žensk v družbi, spodbujanje njihovega vključevanja v politično delovanje ter promocija njihovega dela. Ime je dobilo po kraju Dobrnič v Suhi krajini, kjer so slovenske ženske leta 1943 organizirale 1. kongres Slovenske ženske protifašistične zveze (SPŽZ).

 

Povezava na stran

Spol: Ž (zbornik)

Težave s spolom, feminizem in subverzija identitete