V četrtek, 2. aprila 2015 smo v Klubu Gromka v AKC Metelkova mesto praznovali_e 30. obletnico pričetka delovanja feministične skupine Lilit. Portal spol.si je organiziral diskusijski, kulturni in žurerski večer, ki se je zgledoval po prvem večeru Lilit v klubu K4 3. aprila 1985. Na obeh dogodkih se je tako razpravljalo o ženski seksualnosti in na obeh se je žuriralo. Leta 1985 je dogodek vključeval tudi razstavo akvarelov Nives Palmič, listanje tujih revij in frizerske storitve Mete Podkrajšek. Trideset let kasneje smo preskušali računalniško porno igro Pleasure treasure Ane Grobler, poslušali feministični pevski zbor Z’borke in plesali po ritmih Nataše Sukič aka DJane Kamasutra (Lezklektika) in Nine Hudej (Pritličje). Celoten posnetek večera si lahko ogledate v videu na koncu prispevka.

 

Kako je nastal prvi javni ženski prostor pri nas

Prvi večer Lilit je bil namenjen izključno ženskam. Kot je v Klubu Gromka v uvodnem nagovoru povedala ena od ustanoviteljic Lilit in sodelavka portala spol.si Mojca Dobnikar, je bil ključni motiv za novo feministično iniciativo prav ustvariti prvi javni ženski prostor pri nas. Odziv je organizatorke močno presenetil in navdihnil hkrati, saj je prišlo okrog 250 žensk. Menda pa je na prizorišče poskušala priti tudi skupina moških, preoblečenih v ženske. V naslednjih treh letih je Lilit organizirala 21 podobnih diskusijskih večerov z različnimi temami. Mojca Dobnikar je pomen prvega večera ponazorila z besedami, ki jih je Erika Schauer, prav tako ena od ustanoviteljic Lilit, nedolgo nazaj zapisala v članku za revijo Poligrafi:

»Za en večer smo se umaknile sicer povsod prisotnemu moškemu pogledu. (…) Hrepenela sem po tem, da bi odkrila ženski svet. In ta pomemben aprilski večer je bil vsekakor namenjen odkrivanju ženskega sveta, ker smo gledale samo druga drugo in same sebe v očeh drugih žensk. To je bila za večino od nas povsem nova izkušnja. Jaz sem to doživljala kot osvobojenost. (…) bila sem v javnem prostoru in počutila sem se varno. Prekrasen občutek.«

Ustanovitev nove feministične iniciative je naznanila nove oblike organiziranja in delovanja žensk v Sloveniji oziroma vrhunec civilnodružbenega delovanja feminizma drugega vala. Po evidenci Mojce Dobnikar je do konca osemdesetih let vsako leto nastala vsaj ena nova feministična skupina (med njimi npr. SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja), trend pa se je nadaljeval tudi še v prvi polovici devetdesetih let. »Reprizo« prvega večera Lilit v Klubu Gromka je zato razumela predvsem kot hommage feminističnemu gibanju tistega časa.

 

Politični potenciali ženskih prostorov in ženske seksualnosti

Naslednja točka na programu, ki ga je povezovala Neja Blaj Hribar, je bila okrogla miza z naslovom »Ženska seksualnost«. Leta 1985 so o tej temi razpravljale Vlasta Jalušič, Srna Mandič, Tanja Rener, Mirjana Ule in Darinka Vrečko, razpravo pa je povezovala Mojca Dobnikar. Od takratnih govork se nam je na omizju pridružila Tanja Rener, ki je hitro demitologizirala slavno feministično preteklost; dejala je, da se prvega večera Lilit bolj malo spomni oz. da se spomni predvsem tega, da je bil dober žur. Ob Tanji so na okrogli mizi sodelovale tudi Tea Hvala, Gabrijela Simetinger, Alenka Spacal in Suzana Tratnik. Moderirala sva Ana Cergol Paradiž, glavna urednica portala spol.si, in Iztok Šori, predsednik Društva Vita Activa.

Debata se je najprej ustavila pri vprašanju ženskih prostorov. Sociologinja Tanja Rener je povedala, da v osemdesetih letih sicer svojega dela morda niso artikulirale tako politično kot danes, vendar pa je dejstvo, da je šlo za prvi prostor, kamor moški niso imeli vstopa in kjer se je govorilo o seksualnosti, iritiralo. Spominja se odzivov nekaterih »tovarišic z alter scene«, ki so na dogodek sicer prišle, a komentirale, da same nič nimajo proti moškim. »Saj me tudi ne!« jim je odgovarjala. Alenka Spacal, ki je med drugim aktivna v Lezbično-feministični univerzi, torej aktualnem prostoru, ki je namenjen ženskam, je nadaljevala, da je za vsako generacijo pomembno, da ima svoje prostore – lezbične, feministične, za ženske: »Z vidika identitet je to pomembno zaradi samoopredelitve v individualnem smislu in kontekstu skupine.«

Prav posebne spomine na prvi večer Lilit ima Suzana Tratnik, ki v tistem času še ni delovala kot aktivistka. O dogodku je slišala na Radiu Študent in videla plakate po mestu. Enega je tudi snela in ga odnesla domov. »Večera sem se zelo veselila. Prišla sem sama in želela sem iti sama in sama vsrkati vse to. Nobene treme nisem imela.« Kmalu se je aktivirala v lezbični skupini, ki je že leta 1985 za kratek čas pričela delovati znotraj Lilit in iz katere izhaja kasnejša ŠKUC-LL. V Lilit torej koreninijo tudi začetki lezbičnega gibanja v Sloveniji, zanimivo pa je, da nikoli doslej nismo zasledili postavljanja političnih zahtev v imenu biseksualnosti. Kritičarka, recenzentka in avtorica radijskih oddaj Tea Hvala se je na okrogli mizi vprašala, kakšne zahteve sploh lahko postaviš kot biseksualka oz. biseksualec: »Če si v nekem trenutku v zvezi z žensko, je to lahko povsem drugačna situacija, kot če si v nekem drugem v odnosu z moškim. Ko seksaš, se zaljubljaš in imaš odnose tako z ženskami kot moškimi, imaš še vedno možnost, da se skriješ v zavetje heteroseksualnosti, v bolj sprejeto pozicijo, in v družbi nisi tako izpostavljena kot denimo lezbijka.«

Varen prostor za ženske je tudi ambulanta ginekologinje in specialistke spolne medicine  Gabrijele Simetinger. Najprej zato, ker ženske o težavah v spolnosti niso navajene govoriti. Opaža, da je največ težav na področju spolnosti z bolečimi spolnimi odnosi. Veliko heteroseksualnih žensk vstopa v spolne odnose zaradi ohranjanja partnerskega odnosa, ker je to kulturna norma, in ne zaradi lastnega užitka. »Ženski užitek je bil zatiran več kot tisoč let. Ko začneš delati z žensko, ki ima težave v spolnosti, jo v bistvu učiš osnovnih korakov feminizma. Feministični pristop je v seksologiji zelo pomemben,« je pojasnila. Naj spomnimo, da je feministična skupina oz. poznejša Sekcija Lilit pri ŠKUC-Forumu dobila ime po prvi Adamovi ženi, ki je po judovski mitologiji zapustila moža, ker se mu ni hotela seksualno podrejati.

Govorke so se strinjale, da bi raje kot o »ženski seksualnosti« govorile o feministični seksualnosti in uporabljale nebinarne in nebiologistične označevalce. »Celo zelo politično bi bilo v današnjem času na feminističen način govoriti o seksualnosti, saj smo pustili, da je v javnosti prevladala medijska in temeljito komodificirana podoba seksualnosti,« je ugotavljala Tanja Rener. Kot je še dejala, nimamo besed oz. jezika, s katerimi bi to področje sploh lahko primerno obravnavali. Tea Hvala je podobno opozorila na zadnjo različico spletnega slovarja Razvezani jezik, ki je pokazala, da imamo v zvezi s spolnostjo na eni strani medicinsko, na drugi pa zelo slabšalno izrazje, medtem ko je »mojemu in tvojemu telesu prijazne« terminologije zelo malo. Gabrijela Simetinger je opozorila, da je tudi v medicini resnega govora o spolnosti premalo.

Ospoljenost užitka je Alenka Spacal ponazorila z vidika zgodovine umetnosti, ki razkrije prevlado »predvidljivega« upodabljanja žensk za užitek voajerskemu moškemu pogledu. Šele v 20. stoletju so umetnice poskušale preseči to pozicijo in pokazati tudi užitek ženskega telesa. »Seksualnost ni bila v prvem planu, so pa ženske veliko naredile s tem, ko so svoje telo izpostavile kot golo skozi teme, ki so bile prej v umetnosti tabuizirane: menstruacija, nosečnost, bolezni …«

Danes so podobe žensk in seksualnosti predvsem močno pornografizirane. Suzana Tratnik se spominja, da je skupina ŠKUC-LL kmalu po ustanovitvi pričela dobivati vabila moških za seks v troje, kar je zanjo pomenilo, da jo kljub coming outu še vedno dojemajo kot heteroseksualno. Med nepričakovanimi nalogami, pred katerimi so se znašle lezbične aktivistke, je bilo tako soočenje s pornografsko podobo lezbištva v družbi. Tea Hvala je leta 2009 skupaj z Anno Ehlemark v okviru Rdečih zor organizirala dva feministična porno večera, zato smo jo izzvali_e z vprašanjem, ali je politično korektna pornografija sploh možna. Po njenem mnenju feministične in queerovske pornografije ne moreš definirati drugače kot v odnosu do mainstreama. Spomnila je na izjavo Barbare DeGenevieve, režiserke porno filmov, ki je dejala, da je to, kar nas rajca, objektivizacija. »Ali da ti nekoga objektiviziraš ali pa nekdo tebe objektivizira. Zato je glavno vprašanje, kako, na kakšen način to poteka.« Omenila je pornografsko produkcijo znotraj feminističnega in queerovskega aktivizma ter konkretne tehnike, kot je snemanje prizorov, kjer igralci in igralke vsaj nekaj trenutkov gledajo neposredno v kamero in govorijo, zakaj nastopajo. Drugi tak prijem pa je kadriranje prizorov, ki se od moškega pogleda pri mainstreamovskem pristopu v strejt porničih odmika s tem, da ženske niso posnete iz »ptičje perspektive«, kakor da bi moški stal nad njimi.

 

Vabljene_i k ogledu videa!

Na okrogli mizi smo govorili_e tudi o drugih temah, na primer o novih reproduktivnih tehnologijah, ki naj bi ženske osvobodile »biološke ure«. Vabimo vas, da si pogovor in dogajanje celotnega večera ogledate na spodnjem video posnetku. Vključili smo nagovor Mojce Dobnikar in posnetke z drugega večera Lilit, ki jih hrani Forum Ljubljana. Ogledate si lahko izsek iz računalniške porno igre Treasure Pleasure, s katero Ana Grobler preko interaktivne vsebine razpre prostor užitka in zamaje tradicionalno pripisane vloge, ki se sidrajo v konceptu spola kot binarnega in dodeljenega (od rojstva in vzdrževanega preko socializacije); skozi zabavo pa vpelje tudi poistovetenje z različnimi identitetami, pokaže na njihovo raznovrstnost in na to, da meje spola niso trdne ter da je razumevanje spola kot statičnega in binarnega le eden izmed družbenih konstruktov. V zadnjem delu videa si lahko ogledate del nastopa feminističnega pevskega zbora Z’borke, ki je na praznovanju obletnice kluba Lilit navdušil zbrano publiko.

Uredništvo spol.si se zahvaljuje vsem nastopajočim in udeleženkam_cem, ki se se odzvale_i našemu vabilu in se udeležile_i dogodka.

 

30 let feministične skupine Lilit: Ženska seksualnost. Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, 2. april 2015.

Kamera: Ana Čigon, Ana Grobler, Teja Oblak; montaža: Ana Grobler; produkcija videa: KUD Mreža, Lezbično-feministična univerza, spol.si, Vita Activa.

 

Komentarji