Zmago Jelinčič Plemeniti, nekdanji poslanec, je na družbenih omrežjih izpostavil albansko poreklo Flurine Ametaj, kandidatke Gibanja Svoboda za mestni svet Mestne občine Celje, in kandidaturo predstavil kot nevarnost, da bi tujci prevzeli del oblasti. Med drugim se je obregnil ob predvolilno gradivo v albanščini, ki ga je objavil kosovski medij. Po pojasnilu Gibanja Svoboda nista naročila niti stranka niti kandidatka, prav tako nista sodelovali pri njegovi pripravi, prevodu ali objavi.
Vir: https://www.facebook.com/share/v/18d6pWGqxQ/
Flurina Ametaj je magistrica socialnega dela, medkulturna mediatorka ter predsednica Albanskega kulturnega društva Liria in Zveze albanskih društev v Sloveniji. Njeno delo je povezano s podporo ranljivim skupinam in vključevanjem priseljencev_k v družbo. Ne glede na njeno politično pripadnost ali stališča pa bi moralo veljati osnovno načelo, da kandidate in kandidatke presojamo na podlagi njihovega dela, stališč in programa, ne na podlagi njihovega porekla.
Takšno označevanje ni legitimna politična kritika, temveč ksenofobno sporočilo, ki ljudi glede na njihovo poreklo razvršča na tiste, ki naj bi bili upravičeni sodelovati pri političnem odločanju, in tiste, ki naj bi jim bilo to onemogočeno.
Pri tem je treba poudariti, da je politična participacija temeljna demokratična pravica. Ljudje z različnimi etničnimi in kulturnimi ozadji niso zgolj del družbe, o kateri se odloča, temveč imajo pravico sodelovati tudi pri njenem oblikovanju. Njihova prisotnost v političnih institucijah ni grožnja, temveč prispevek k bolj vključujoči in reprezentativni demokraciji. Predstava, da je politična oblast nekaj, kar pripada izključno ljudem določenega porekla, je v nasprotju z načeli enakopravnosti in demokratičnega sodelovanja.
Od žensk z manjšinskim ozadjem, že dvojno drugih, žensk in pripadnic manjšin, pa se velikokrat pričakuje, da morajo svojo prisotnost v javnem prostoru še posebej in dodatno upravičevati. Ne zadostuje, da izpolnjujejo zakonske pogoje za politično kandidaturo (državljanstvo, polnoletnost, pogoji v zvezi z obsojenostjo zaradi kaznivih dejanj) ter predstavljajo svoje delo in program, temveč se morajo dodatno zagovarjati zaradi svojega imena, jezika, družinskega ali etničnega porekla in utemeljevati, da bodo kljub “pripadnosti tuji kulturi” vseeno delale za vse, tudi Slovence_ke. Pri ženskah iz manjšinskih skupnosti se tovrstnim pritiskom pridružujejo še spolno zaznamovana pričakovanja in predsodki o tem, kdo je primeren za politično delovanje, odločanje in vodenje. Tako se morajo pogosto soočati z večplastnim dokazovanjem svoje legitimnosti: ne le kot pripadnice manjšine, temveč tudi kot ženske v prostoru, ki politično avtoriteto in vodstveno sposobnost še vedno pogosto povezuje z moškostjo. Njihova politična kompetentnost se tako potiska v ozadje, njihova identiteta pa postane predmet javnega presojanja in napadov.
Takšno izključevanje ima tudi širše posledice. Napadi na posamezno političarko niso osamljen pojav, temveč del širšega vzorca nasilja nad ženskami v politiki. Usmerjeni niso zgolj proti njej, temveč pošiljajo sporočilo vsem ženskam in pripadnicam manjšinskih skupnosti, ki razmišljajo o vstopu v politiko: vaš prostor je omejen, vaša prisotnost je nezaželena in za sodelovanje boste morale plačati višjo ceno. S tem se ne omejuje le posameznic, temveč se siromaši demokratični prostor kot celoto. Domače in tuje raziskave kažejo, da so posebej izpostavljene ženske, ki zagovarjajo človekove pravice in pravice manjšin ali same pripadajo marginaliziranim skupinam. Preplet seksizma, ksenofobije in političnega obračunavanja ustvarja dodatne ovire za njihovo enakopravno sodelovanje v javnem življenju. (Več v prispevku Nasilje nad ženskami v slovenski politiki: omrežje X kot greznica mizoginije in nasilja.)
Zato uredništvo portala spol.si javno izraža podporo Flurini Ametaj in vsem ženskam, ki se odločajo za javne oz. vidne funkcije in za politično udejstvovanje. Zavzemamo se za politični prostor, v katerem so ženske ne glede na svoje poreklo, jezik ali druge osebne okoliščine ter ne glede na svoja politična prepričanja obravnavane kot enakovredne sogovornice in odločevalke.
Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
