Nedavno se je na nas obrnil novinar Dnevnika Gašper Stražišar, ki že nekaj časa raziskuje fizično, spolno in verbalno nasilje v Konjeniškem klubu Velenje. Prosil nas je za podporo pri deljenju prispevka, ki ga je pripravil za Dnevnik.
V prispevku razkriva več primerov in navedb o dogajanju v klubu, med drugim primer iz leta 2021, ko so v dekliški garderobi s tuši, ki so jo uporabljale tudi mladoletne jahačice, našli skrito snemalno napravo. Policija je potrdila, da je takrat obravnavala sum kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja in ugotovila, kdo je osumljenec, vendar se postopek po umiku zahteve za pregon ni nadaljeval. Članek obravnava tudi aktualne navedbe o fizičnem napadu na mladoletno jahačico, odziv policije na prijavo ter vprašanja o ravnanju policista pri njihovem sprejemu.
Najnovejše informacije kažejo, da je Konjeniška zveza Slovenije trenerju Robiju Skazi na njegovo pobudo zamrznila licenco, vendar po neuradnih še vedno vodi treninge zaradi očitkov o pasivnosti vodstva pa je s funkcije odstopila podpredsednica KZS Mateja Aleš. Policija je 31. avgusta 2026 prejela prijavo suma kaznivih dejanj grožnje in zatajitve ter potrdila, da v postopku zbiranja obvestil preverja tudi okoliščine suma spolnega nasilja. Po navedbah Dnevnika zoper Skazo že poteka kriminalistična preiskava.
Pri preverjanju navedb so bila pridobljena tudi pričevanja nekdanjih zaposlenih, jahačev in jahačic ter odzivi pristojnih institucij. V članku so predstavljene tudi navedbe o pismu, ki naj bi ga več deklet pripravilo konec leta 2022, v katerem naj bi opisale fizično in verbalno nasilje ter domnevno zahtevanje spolnih uslug. KZS zanika, da bi pismo oziroma prijavo takrat prejela, medtem ko posamezni nekdanji in sedanji predstavniki zveze različno opisujejo svojo seznanjenost z očitki.
V uredništvu spol.si izražamo podporo jahačicam in se pridružujemo apelu Konjeniškemu klubu Velenje, ne samo, naj se odzove na novinarska vprašanja, temveč predvsem, naj predstavi konkretne ukrepe za zaščito mladih jahačic.
Ob tem v uredništvu spol.si ugotavljamo, da je v zadnjih letih v medije prišlo kar nekaj zgodb, ki pričajo o sistemskem nasilju tako v profesionalnem kot v rekreativnem športu. Ob poročanju, na primernost katerega smo že opozorili_e v preteklosti (na primer Najprej zaročenka, nato olimpijska medaljistka: medijski seksizem v športu) pa zbode v oči predvsem neukrepanje imenovanih klubov ali društev ter zelo redko dosežen kakršenkoli sodni postopek.
Spomnimo samo na nekaj poročanj in medijske odzive iz preteklih let:
O Konjeniškem Klubu Ljubljana
- Spolne zlorabe deklet v konjeniškem klubu? Trenerja uradno prijavila Policiji Policija ovadila trenerja jahanja zaradi spolnih zlorab mladoletnic
- Zlorabe v ljubljanskem konjeniškem klubu: policija preiskuje, kaj se je dogajalo
O trenerju juda Marjanu Fabjanu
- Domnevne spolne zlorabe ter fizično in psihično nasilje trenerja Fabjana
- Nova pričevanja: več nekdanjih Fabjanovih varovank za Tarčo spregovorilo o domnevnih zlorabah
- Trener juda Marjan Fabjan se je odzval na hude obtožbe, ki ga bremenijo nasilja in spolnega nadlegovanja judoistk
O spolnem nasilju je pred nekaj leti pisala Brigita Langerholc
Da takšni pojavi niso le slovenski fenomen, priča pregledni članek, objavljen na Svet24 Nasilje, skrito za medaljami: pričevanja športnic z vsega sveta.
Prispevek izpostavlja primere zlorab v različnih športih in državah ter zgodbe športnic, ki so spregovorile o pritiskih, nadlegovanju in nasilju v okolju, v katerem bi morale biti zaščitene. Med odmevnejšimi so primer ameriškega zdravnika Larryja Nassarja (nekdanjega zdravnika ameriške gimnastične reprezentance, ki je spolno zlorabljal številne športnice, pri čemer so poznejše preiskave pokazale tudi resne napake FBI pri odzivu na njihova opozorila) pa tudi številni drugi primeri iz evropskega in svetovnega športa.[1] Skupna jim je ugotovitev, da lahko želja po uspehu, medaljah in vrhunskih rezultatih dolgo zakriva nedopustna ravnanja, žrtve pa pogosto spregovorijo šele po več letih.
S tematiko se intenzivno ukvarjajo tudi slovenske akademske raziskave, saj je o temi napisanih že nekaj diplomskih in magistrskih del:
Sovič, Katja. Nasilje v športu v Sloveniji, 2026. Naloga obravnava analizo in preverjanje hipotez o nasilju v športu, pri čemer izpostavlja, da je psihično nasilje najpogostejša oblika, ki jo nad ženskami velikokrat izvajajo trenerji, večina športnikov pa nasilja ne prijavi (!). Obenem avtorica navaja omejitve raziskave zaradi majhnega vzorca in poudarja pomen odprtega pogovora za zagotovitev učnega športnega okolja.
Veber, Katja. Pravice otrok in preprečevanje zlorab v športu, 2025. Magistrska naloga celostno obravnava pravice otrok in preprečevanje zlorab v športu z izhodiščem v mednarodnih, evropskih in nacionalnih pravnih podlagah. Pri tem se opira na mednarodne okvire ter ugotavlja, da sta za zagotovitev varnega okolja nujna vzpostavitev enotnih in celovitih mehanizmov ter sodelovanje vseh vpletenih, od organizacij do trenerjev in staršev.
Udir, Maks. Spletna zloraba v slovenskem športu, 2025. Magistrsko delo obravnava spletne zlorabe v slovenskem športu, njihovo pojavnost, vplive, strategije soočanja in vrste sovražnih komentarjev na družbenih omrežjih. Glavni cilji raziskave so bili ugotoviti pogostost teh zlorab, analizirati njihove posledice za športnice_ke ter preučiti načine soočanja z njimi.
Kruljec, Tina. Spolne zlorabe v športu – analiza primera Larryja Nassarja, 2024. Spolne zlorabe v športu so pogosto zavite v tišino in strah zaradi hierarhične strukture ter velike osredotočenosti na dosežke. Primer Larryja Nassarja v ameriški gimnastiki je sprožil večjo svetovno ozaveščenost, strožje politike ter potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih in izobraževanju vseh deležnikov v športu.
Lebar, Ines, Prisotnost različnih vrst zlorab v slovenskem športu, 2023. Besedilo je povzetek raziskave o prisotnosti različnih vrst zlorab in nasilja nad slovenskimi športniki do njihovega 18. leta starosti. Avtorica ugotavlja, da šport v Sloveniji otrokom ne zagotavlja dovolj varnega in pozitivnega okolja, saj je škodljivo vedenje zelo pogosto, večina športnikov pa ne pozna sistemov pomoči ali možnosti anonimnih prijav.
Lemajić, Dunja. Spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah, 2019. V diplomskem delu je avtorica podrobno opredelila pojem spolnega nasilja, njegovo zakonsko ureditev v Sloveniji ter oblike in značilnosti z osredotočenjem na olimpijske borilne veščine, kot so bok, rokoborba, judo in taekwondo. Ugotovila je, da se slovenska zakonodaja in praksa v klubih pogosto razlikujeta, pri čemer so storilci večinoma usmerjeni v najšibkejše žrtve, med oblike spolnega nasilja pa v teh športih najpogosteje spada verbalno nasilje.
Miklavec, Nasilje nad športnicami v plavanju, 2017. Raziskava je na vzorcu 52 tekmovalnih plavalk proučevala odnose med športnicami in trenerji ter pojav psihičnega in fizičnega nasilja in spolnega nadlegovanja v plavanju. Rezultati kažejo, da sta psihično in fizično nasilje prisotna pri obeh starostnih kategorijah (mladinke in članice). Spolnega nadlegovanja, ki bi ga izvajali trenerji, raziskava ni zaznala, hkrati pa so plavalke premalo ozaveščene o možnosti spolnega nasilja v športu.
Bešter, Žiga. Nasilje v športu – analiza medijskega poročanja o nasilju na športnih prireditvah, 2017. Države se že vrsto let borijo proti huliganstvu na športnih tekmah z zakoni in ukrepi, med katerimi sta glavna prepoved udeležbe na športnih prireditvah in odstranitev nasilnih navijačev. Avtor ugotavlja, da imajo kljub temu pomembno vlogo tudi finančna sredstva, saj manj denarja pogosto pomeni manj varnosti in več nasilja, medtem ko mediji največ poročajo o nogometu in o incidentih v povezavi s športniki.
Sirše, Saša. Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji, 2017. Športni lobi je v preteklosti pogosto oteževal razpravo o problematiki nasilja zaradi ohranjanja pozitivne podobe športa. V zadnjih 20 letih se v strokovni in laični javnosti veča ozaveščenost in se bolj odkrito razpravlja o tej temi, kljub temu pa je nasilje globoko zakoreninjeno in ga družba in šport prepogosto prepoznavata le kot sestavni del treninga.
Valant, Aleksander. Nasilje trenerjev v klubu borilnih veščin, 2016. Pojav različnih oblik nasilja, ki ga izvajajo trenerji v klubih borilnih veščin, odpira vprašanje o meji med sprejemljivim trdim treningom ter nesprejemljivim fizičnim in psihičnim nasiljem. Čeprav so določeni pritiski in bolečine del tradicije borilnih veščin, se pogosto zabriše meja, kdaj takšno ravnanje preseže namen treninga in postane škodljivo.
Gorenc, Tea. Prikrito nasilje v športu, 2014. Naloga se osredotoča na prikrito psihično in fizično nasilje, ki ga nad športniki izvajajo starši, trenerji in vodstva klubov. Avtorica potrjuje, da so glavni motivi za tovrstno nasilje finančni interesi in uveljavljanje lastnih ambicij prek športnikov, ki so pogosto izkoriščeni, medtem ko se v športnem okolju še vedno pojavlja tudi diskriminacija glede na različne osebne okoliščine, čeprav postaja šport bolj vključujoč. V zaključku poudarja nujnost zaščite žrtev, kaznovanja povzročiteljev ter ozaveščanja športnic_kov o njihovih pravicah, saj šport v osnovi temelji na veselju in gibanju, ne pa na finančnem izkoriščanju.
Kratek pregled tako medijskega poročanja kot akademske literature pokaže, da je nasilje v profesionalnem in rekreativnem športu prisotno v enaki meri kot sicer v družbi. Velikokrat izpostavimo, da imamo oziroma imajo mediji veliko moč v zvezi s tem, kako resno družba obravnava kakšno tematiko in zlasti pri obravnavi nasilja – nad ženskami, v družini, spolnega, psihičnega, ekonomskega, nad otroki, nad starejšimi – je pomembno, kakšno stališče medij zastopa. Bistveno je, ali poročamo o nasilju in na vpletene ne lepimo stereotipov, ali pa le-te samo podvajamo in poglabljamo, prevprašujemo podobo žrtve in ščitimo njeno integriteto ali zgolj senzacionalistično poročamo o povzročenem nasilju, opozarjamo na neprimerno obravnavo na pristojnih institucijah ali krivdo prelagamo na žrtve.
Društvo SOS telefon je pripravilo smernice za medije z naslovom Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami (https://drustvo-sos.si/sl_si/publikacije/prirocnik-za-medije/), ki jih prav tako velikokrat izpostavimo, ko se odzivamo na poročanje medijev o nasilju.
Poleg poziva medijem k verodostojnemu in spoštljivem informiranju javnosti, obenem pozivamo tudi pristojne uradne institucije k vestni obravnavi prijav, korektnemu raziskovanju dogodkov ter brezkompromisnemu pregonu kaznivih dejanj, povezanih s (spolnim) nasiljem nad odraslimi in še posebej nad mladostnicami_ki.
Od načina, kako o nasilju govorimo, poročamo in se nanj odzivamo, je odvisno tudi, ali ga kot družba prepoznavamo in obravnavamo kot resen problem ali pa ga s tišino, stereotipi in neustreznimi odzivi še naprej normaliziramo. Zato je odgovorno poročanje o nasilju in dosledno ukrepanje pristojnih institucij pomemben del ustvarjanja okolja, v katerem so žrtve slišane, zaščitene, povzročitelji pa ustrezno obravnavani.
________________________________________________________________________________________________
Pomoč in podpora ob nasilju
Če doživljate nasilje, ste njegova priča ali vas skrbi za varnost druge osebe, lahko poiščete pomoč na:
Policija
📞 113 – nujna pomoč v primerih neposredne ogroženosti
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
📞 080 11 55 – zaupna telefonska pomoč, brezplačno 24/7.
🌐 https://drustvo-sos.si/
Zaupni telefon Samarijan
📞116 123 – telefon za klic v duševni stiski, brezplačno 24/7.
🌐https://www.telefon-samarijan.si/
Klic v duševni stiski
📞 01 520 99 00 – vsak dan med 19. in 7. uro
Društvo za nenasilno komunikacijo (DNK)
📞 01 434 48 22 (Ljubljana)
📞 05 639 31 70 (Koper)
🌐 https://www.drustvo-dnk.si/
Centri za socialno delo
Za pomoč, svetovanje, namestitev v krizne centre in podporo pri urejanju varnosti se lahko obrnete na pristojni center za socialno delo.
[1] Francija – Joël Chenal: nekdanjega olimpijskega medalista v smučanju je več žensk obtožilo dolgotrajnega spolnega nadlegovanja, med drugim pošiljanja spolno eksplicitnih sporočil in zahtev po intimnih fotografijah.
Francija – Bruno Martini: nekdanji trener in direktor francoske rokometne lige je bil obsojen zaradi psihičnega nasilja in spolnih napadov na mlade igralke.
Italija – ritmična gimnastika: športnice so trenerko Emanuelo Maccarani obtožile psihičnega in telesnega nasilja; med pričevanji so tudi zgodbe deklet, ki so bila ob domnevnem neprimernem ravnanju stara 14–16 let.
Velika Britanija – gimnastika: nekdanji trener trampolina Brian Phelp je bil leta 2008 zaprt zaradi spolnih napadov na tri otroke.