V sklopu projekta Knjiga in spol 2026 se je 7. maja 2026 v Galeriji ŠKUC odvila druga okrogla miza z naslovom Moč glasov, ki spreminjajo pogled. Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Maja Peharc, so sodelovale_i predsednica Društva SOS Telefon Maja Plaz, ustanoviteljica društva Endozavest Tjaša Franko in spletni vplivnež Nal Kocjan.
Pogovor se je osredotočal na pripovedovanje osebnih zgodb kot specifično obliko razumevanja, saj deljenje izkušenj pomaga pri prepoznavanju v družbi velikokrat nevidnih tem, zlasti tam, kjer so stereotipi globoko zakoreninjeni — kot na primer pri nasilju na podlagi spola, endometriozi in trans tematikah. SOS Telefon je v letu 2026 knjigo V njeni koži, v katerih so zbrana pričevanja uporabnic varnih hiš, izdal tudi kot zvočno knjigo[1], na portalu Endozavest[2] ženske* z endometriozo anonimno delijo svoje zgodbe, Nal pa preko socialnega omrežja pripoveduje in ozavešča o lastni izkušnji tranzicije in duševnem zdravju[3].
Zakaj je pripovedovanje lastne zgodbe pomembno, je z nami delil Nal Kocjan.
Nekatere_i bi rekle_i, da je biti transspolna oseba dandanes največji greh. Za mnoge smo še zmeraj trenuten trend ali pa celo huda mentalna bolezen, za vernike pa najnovejša_i sovražnica_k. Temu bi lahko rekle_i tudi največja ironija družbenega spola. Predvsem zato, ker večina ljudi še včeraj ni imela pojma, kaj transspolnost sploh je, danes pa smo vir mnogih debat.
Kaj sploh pomeni biti trans?
Transspolne osebe so osebe, ki se ne identificirajo s svojim biološkim spolom in skozi življenje naredijo socialno ali spolno tranzicijo v nasprotni binarni ali nebinarni spol.
Kako sploh veš, da si trans, in zakaj je to takšen tabu?
Nekega univerzalnega, specifičnega odgovora ni, razen tega, da tako čutiš in veš, da se nekaj ne ujema. In ravno zato, ker to temelji na človekovi intuiciji, čustvih ter psihologiji, si je to osebam, ki se v življenju niso vprašale o pomenu lastnega spola, zelo težko predstavljati, zato je to tako pereča tema.
Judith Butler, nebinarna ameriška feministka, v svoji knjigi Who’s Afraid of Gender? pravi takole:
“Pravzaprav spol ne predpostavlja, da si vsak od nas izbere, kdo je ali kako si želi in ljubi. Pravzaprav je teza, da je spol “trdno vpet”, še vedno teorija spola. Starodavne razprave o svobodni volji in determinizmu se oblikujejo tudi znotraj študij spola. Vendar je treba tukaj razlikovati med tem, ali sta spol in spolnost izbrana ali ne, in ali bi morali biti ljudje svobodni živeti v skladu s spolom in spolnostjo, ki ju imajo. Na primer, trans oseba lahko trdi, da je njena spolna resnica notranja, celo božje dana, medtem ko se druga lahko šteje za kulturno oblikovano ali celo svobodno izbrano. Vsi si zaslužijo pravico do svobodnega življenja, kar pomeni, da njihova zahteva po politični svobodi ne predpostavlja nujno, da sta spol ali spolnost izbrana.“
Butler v svoji knjigi oziroma celotni svoji karieri razpravlja, kaj sploh pomen družbenega spola (gender) je. Who’s Afraid of Gender? je le ena izmed knjig, ki bi jih priporočal vsakemu, ki se želi podkrepiti z znanjem o družbenem spolu. Spol in spolnost sta namreč precej bolj kompleksna kot samo “punca in fant se imata rada”.
Shon Faye, angleška feministka, pisateljica, urednica, novinarka in voditeljica, znana po svojih komentarjih o vprašanjih LGBTQ+, žensk in duševnega zdravja, je v svoji najbolj znani knjigi The Transgender Issue: An Argument for Justice zapisala takole:
“To, kar pomeni biti ženska ali moški (ali nič od tega), ni fiksna in stabilna entiteta, temveč kompleksna konstelacija bioloških, političnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov, ki se sčasoma lahko spreminjajo. V nasprotju s to kompleksnostjo se britanski antitransfeminizem – ki ga njegovi privrženci z nenamerno ironijo danes poznajo kot »spolno kritični« feminizem (kljub pomanjkanju kritičnega zanimanja za to, kako spol nastane in se spreminja glede na čas in kraj) – ponavadi trži kot zdravorazumski pristop, ki brezskrbno odpravlja nianse. “
Poleg razprave o tem, kaj je družbeni spol in od kod so prišle vse te trans osebe, bi nas moralo bolj zanimati, kaj je rešitev.. Ena izmed očitnih “rešitev” je predvsem širjenje znanja in ozaveščanje ljudi o tematikah, ki so jim tuje. Namreč pridobivanje znanja uničuje strah pred neznanim, ki je poleg zavisti in ljubosumja eden glavnih virov diskriminacije.
Kako pa bi ljudje prišli do znanja?
Trenutno se večino življenja odvija na spletu oziroma na socialnih omrežjih. Dan danes ima praktično vsak profil na tik toku, instagramu in facebooku – vse od najstnikov pa do velikih korporacij. Bonus tega je seveda hiter pretok informacij. V današnjem času ti vzame manj kot minuto, da pridobiš informacije praktično o čemerkoli. Pomembno pa je, da so te informacije korektne in da prihajajo iz prve roke, tako si zagotovimo da so informacije dejansko resnične.
Ko govorimo o trans tematikah, bi rekel da sem na slovenski sceni edini, ki o tem javno govori na socialnih omrežjih. Dejstvo je, da je kvir skupnosti na slovenskem vseeno premalo ali pa se mnogi ne želijo javno izpostavljati. Po vsej verjetnosti zaradi diskiminacije. A ravno zato, kot sem omenil prej, je pomembno širiti znanje skozi lastne izkušnje.
Zato sem se odločil deliti svojo zgodbo in izkušnje kot trans moški – v živo in na spletu. Trans osebe so vedno obstajale in vedno bodo obstajale, zdaj je zgolj vprašanje, kdaj nas boš spoznal_a.
O projektu:
Projekt “Knjiga in spol” podpira Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
Dogodek je bil organiziran s strani Spol.si ob podpori partnerjev Rdečih zora/KUD Mreže ter Endozavesti ter v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL. Posnetek je na voljo tule.
V sklopu projekta je bila 7. aprila organizirana prva okrogla miza z naslovom “Zofka Kveder, pozabljene avtorice in moč ženskih zgodb”, posnetek je na voljo tule, iz pogovora pa sta nastal tudi dva prispevka:
Prva okrogla miza “Knjiga in spol” 2026: Zofka Kveder, pozabljene avtorice in moč ženskih zgodb: https://spol.si/blog/2026/04/24/prva-okrogla-miza-knjiga-in-spol-2026-zofka-kveder-pozabljene-avtorice-in-moc-zenskih-zgodb/
Biografija kot zgodovinski žanr pri raziskovanju zgodovine žensk: https://spol.si/blog/2026/05/15/biografija-kot-zgodovinski-zanr-pri-raziskovanju-zgodovine-zensk/
Projekt »Knjiga in spol 2026« podpira Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo. Dogodek je organiziral spol.si v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL.
[1] https://drustvo-sos.si/sl_si/v-njeni-kozi/
[2] https://endozavest.si/nase-zgodbe/
[3] https://www.tiktok.com/@nalkocjan