Uredništvo ste opozorili na problematičen segment oddaje Dobro jutro z naslovom “Dobro jutro, imam problem: Oblačenje mladih” 5. 5. 2026. Posnetek oddaje je dostopen na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175219059.
V oddaji sta sodelovali “čudoviti sogovornici” Milena Miklavčič, pisateljica, novinarka in zagovornica tradicionalnih moralnih vrednot, in Lea Pisani, modna strokovnjakinja, strokovnjakinja za kulturo oblačenja in svetovalka za celostno podobo osebe.
Čudoviti gostji sta bili večkrat tudi gostji v izboru nominirank_cev bodeče neže. Milena Miklavčič je bila nominirana trikrat, v sezoni 2018/19 in v sezoni 2019/20, z dvema izjavama. Lea Pisani pa je bila nominirana v sezoni 2020/21 in v letošnji sezoni. Njune nominirane izjave najdete na spletni strani bodeče neže https://bodeca-neza.spol.si/.
Novinarka oziroma voditeljica oddaje Tanja Postružnik Koren prične oddajo z napovedjo, da “ne bomo moralizirali, ker s(m)o bili vsi mladi”. Sledi dvajset minut prav moraliziranja o tem, kako bi se “mladi” morali oblačiti, pri čemer je govor le o dekletih.
Nadzorovati oblačenje in vedenje deklet z argumentom, da se zaradi “neprimernega” oblačenja in vedenja fantje težje koncentrirajo, ali dekleta zaradi tega slabše obravnavati je škodljivo, saj odgovornost za vedenje, pozornost in samonadzor fantov (in moških!) prelaga na obnašanje deklet. Takšen pristop dekleta že zgodaj uči, da so njihova telesa po naravi moteča, seksualizirana in javno regulirana, medtem ko se fantom implicitno sporoča, da niso odgovorni za svoje odzive.
Opozarjamo, da gre pri tem za obliko discipliniranja ženskih teles, ki utrjuje spolne stereotipe: dekleta naj bi bila skromna, previdna in odgovorna za udobje drugih, za fante pa velja, da naj bi imeli manj nadzora nad svojimi impulzi. Poleg tega takšne prakse ustvarjajo neenake pogoje v izobraževanju, saj se pozornost premika z znanja in sposobnosti deklet na njihov videz. Tako šola tudi prek zunajkurikularnih vsebin, kot sta valeta ali maturanski ples, postane prostor reprodukcije patriarhalnih norm, kjer se dekleta namesto avtonomije, samozavesti in enakovredne participacije učijo samocenzure in nadzora nad lastnim telesom in vedenjem.
Od javne institucije RTV pričakujemo več, predvsem kritično in družbeno odgovorno obravnavo teh tem. Odgovornost medijev je, da takšna vprašanja obravnavajo v skladu s človekovimi pravicami, enakostjo spolov in sodobnimi strokovnimi spoznanji. Oddaje z “luštnimi debatami”, kot to poimenuje voditeljica, ne bi smele reproducirati moralne panike ali spolnih stereotipov, ampak osvetliti širše družbene mehanizme seksualizacije deklet, discipliniranja ženskih teles in neenake porazdelitve odgovornosti med spoli. Predvsem javna televizija ima tudi pomembno simbolno moč: način, kako okvirja razpravo, legitimira določene družbene norme. Če je razprava predstavljena brez kritične distance, lahko prispeva k normalizaciji ideje, da so dekleta odgovorna za vedenje fantov.
V kolikor je tudi vas zmotila vsebina oddaje, lahko svoje nestrinjanje sporočite varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev: https://www.rtvslo.si/varuh/o-varuhinji.
Nadaljnje branje: Šola – vključujoč prostor, ki ga zmotijo oblačila.
Prispevek je nastal v okviru projekta ‘Z bodicami nad seksizem‘. Financirano s strani Evropske unije. Mnenja in stališča izražena v besedilu, so izključno mnenja avtorice_ja oz. avtoric_jev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Nizozemskega helsinškega odbora. Evropska unija in NHC zanje ne moreta biti odgovorna.
