“Smo povsod in nikjer. Na metlah priletimo na okoliške griče, kjer plešemo gole, tulimo v luno in si jemljemo svoj del zgodovine. Na mestnih ulicah si pomežiknemo, ko kujemo zarote proti oglasnim panojem, vsiljenim podobam in omejevanju naših teles. Dol nam visijo – včasih med visenjem z ograje, včasih na demonstracijah, včasih pa kar v službi – za moralizem, politično korektnost in všečnost. Dol nam visijo, ker ne podpiramo več patriarhata. Smo zaprte v gradovih in smo tiste princese, ki bomo rešile druga drugo. Smo sestre, smo socialne delavke, smo neplačane in spregledane. Zdaj nas vidiš, zdaj nas ne. Takrat ko to same hočemo, glasno, brezkompromisno, agresivno. V prvi vrsti ali pa sploh ne. Mogoče nas že poznaš, mogoče ti kdaj prileti vložek v glavo, mogoče pa te čaka topel objem, vino in vprašanje “kje te vulva žuli?”. Skupaj smo močne. In bomo zrušile patriarhat.”