Analiza podobe ženske in njene (pod)reprezentiranosti v gimnazijskih učbenikih za zgodovino

1. Uvod

Pričujoča raziskava je nastala v kontekstu diplomske naloge z naslovom Spol, šola in socializacija spolnih vlog v gimnazijskih učbenikih za zgodovino.[1] Spol je družbeni konstrukt; nastaja in oblikuje se tekom procesa socializacije, ko posameznik in posameznica preko učenja družbenih (spolnih) vlog ponotranjata pravila obnašanja, ki jih določa družba, ki pa je še vedno patriarhalna. Kljub velikim spremembam na področju spolnosti, prava in izobrazbe, se konstantnost v vedenju in položajih moških in žensk ohranja, saj se tradicionalni vzorci vedenja, stereotipne predstave o spolih ter vrednote patriarhalne kulture z ideološko reprodukcijo ohranjajo.

Šola ima kot najpomembnejši ideološki aparat pri tem zagotovo velik vpliv. Predvsem je pomembno, kakšne podobe o spolih in razmerju med spoloma posredujejo učbeniki, ki so eno najpomembnejših sredstev izobraževanja, zato  nas je zanimalo, na kakšen način prikazujejo ženske zgodovinski učbeniki; vemo, da so vsi pomembni zabeleženi zgodovinski dogodki povezani s politiko, zato se ženska, ki je bila do 20. stoletja s polja političnega praktično izključena, skozi zgodovino kot znanstveno vedo skorajda ne pojavlja ali se pojavlja skoraj izključno pri vsebinah, vezanih na družbeno zgodovino, tj. zgodovina vsakdanjega življenja, kar je v primerjavi s političnimi prelomnicami pojmovano kot nepomembno. S tem zgodovina ustvarja domnevo, da so celotno zgodovino ustvarjali moški, kar je dodaten razlog za utemeljevanje njihovega superiornega položaja in pomembnosti v odnosu do ženske ter njeno domestifikacijo. Umanjkanje vsebin, povezanih z ženskami, v šolskih učbenikih je vsekakor tudi posledica tega, da je zgodovina s perspektive žensk še premalo raziskana, vendar pa prihaja do nezanemarljivih premikov na področju t.i. ženske zgodovine, ki se je začela oblikovati v okviru feminizma, študij spolov in ženskih študij v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.[2]

S pomočjo kvalitativne in kvantitativne vsebinske analize štirih najnovejših gimnazijskih učbenikov za zgodovino smo ugotavljali žensko (pod)reprezentiranost in njihovo vključenost oziroma izključenost iz zgodovinskih vsebin, ki se jih obravnava tekom šolskega leta v vseh štirih letnikih gimnazije. Analizirali smo štiri najnovejše učbenike za učni predmet zgodovina v gimnaziji, za vse štiri letnike, in sicer:

• Brodnik, Vilma; Jernejčič, Robert; Zgaga, Srečko (2009). Zgodovina 1. Učbenik za 1. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.
• Mlacović, Dušan; Urankar, Nataša (2010). Zgodovina 2. Učbenik a 2. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.
• Cvirn, Janez; Studen, Andrej (2010). Zgodovina 3. Učbenik za 3. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.
• Gabrič, Aleš; Režek, Mateja (2011). Zgodovina 4. Učbenik za 4. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Pri kvalitativni analizi smo ugotavljali, v kolikšni meri najnovejši učbeniki za zgodovino vključujejo vsebine, ki so povezane z ženskami; kolikokrat, v katerih delih učbeniške vsebine, pri kateri vrsti zgodovine se (največkrat) pojavljajo ženske, v katerih vlogah oziroma kot kateri liki se pojavljajo, kako so ti liki predstavljeni. S kvantitativno analizo smo na podlagi štetja vlog, v katerih se pojavljata oba spola, želeli ugotoviti, kakšno je razmerje pojavljanja med ženskami in moškimi v javni (politika, ekonomija-gospodarstvo, religija, kultura: znanost, umetnost, književnost-literatura, globalna perspektiva) in zasebni sferi (vsakdanje življenje, družina, dom, starševstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo) ter v katerih vlogah se pojavljajo ženske in v katerih moški v posameznih učbenikih za zgodovino.

Predpostavljali smo, da so ženske podreprezentirane, njihove podobe pa so reprezentirane izrazito spolno stereotipno. Postavili smo naslednje hipoteze:

• Vsebine, ki se nanašajo na ženske so najbolj prisotne v učbeniku za 3. in 4. letnik gimnazije, kjer se vsebine nanašajo na emancipacijo žensk, leto 1848 in volilno pravico.
• Največji delež vsebin, ki obravnavajo in vključujejo ženske, vsebuje evropska zgodovina.
• Vsebine, ki se navezujejo na ženske ali ženske kakorkoli omenjajo, se najpogosteje pojavljajo v podtemah v glavnem učbeniškem besedilu.
• Vsebine, ki se nanašajo na ženske ali vključujejo ženske like, se pojavljajo pri tematikah povezanih z vsakdanjim življenjem ljudi, kar spada v zasebno sfero.
• Moški se pojavljajo v več različnih vlogah kot ženske.

 

2. Ugotovitve kvalitativne analize

V štirih analiziranih gimnazijskih učbenikih za zgodovino je praksa, da se vsebine, povezane z ženskami, najpogosteje pojavljajo v podtemah; v vseh učbenikih se v naslovih pojavijo pri zgolj 5 poglavjih. Na ženske se v vseh učbenikih skupaj nanaša 774 stavkov, kar bi lahko strnili na približno 20 strani. To predstavlja 1,6 odstotkov vsebine vseh štirih učbenikov.

Vsebine, povezane z ženskami, najpogosteje obravnava evropska zgodovina (60,6 %). Večinoma gre za vsebine, ki se navezujejo na družbeni vidik (75,6 %); ženske se pojavljajo v povezavi z vsebinami, ki se nanašajo na vsakdanje življenje in njihov položaj v družbi; to so vsebine, ki obravnavajo oblačilne, higienske, poročne, gospodinjske in družinske prakse in navade ter njihov boj za enakopravnejši položaj v družbi (emancipacija, boj za politične pravice, ženska gibanja). Ženska se v večini primerov pojavi v okviru širše družbene skupine (ženske), in le malokrat kot pomembna posameznica, omenjena z imenom, priimkom ali vzdevkom. V kazalu osebnih imen vseh štirih učbenikov lahko tako poimensko poiščemo in najdemo zgolj 94 žensk, kar predstavlja le 6 odstotkov vseh osebnih imen, ki se pojavijo v vseh štirih učbenikih. Ženske so podreprezentirane tudi pri slikovnem in dodatnem pisnem gradivu; na ženske se nanaša 13,5 odstotkov slikovnega in 16,2 odstotkov dodatnih pisnih gradiv.

Ugotovili smo tudi, da sta delež politične zgodovine in delež vsebin, ki se nanašajo na  ženske, v obratnem sorazmerju; večji kot je delež politične zgodovine v učbeniku, manjši je delež družbene zgodovine in s tem vsebin, ki se posredno ali neposredno nanašajo na ženske. Tako na primer delež družbene zgodovine v učbeniku za prvi letnik gimnazije presega polovico in je v skladu s tem večji delež vsebin, ki se navezujejo na ženske, in sicer 2,7 odstotkov. Delež družbene zgodovine po letnikih pada. Tako  v učbeniku za četrti letnik gimnazije družbena zgodovina pade na 20 odstotkov, politična zgodovina pa zavzame več kot 73 odstotkov. Delež vsebin, ki se nanašajo na ženske, se zmanjša na manj kot 1 odstotek.

Lahko zaključimo, da so ženske tako v glavnem učbeniškem besedilu kot na obeh vrstah gradiv prikazane večinoma v okviru družbeno-socialne problematike ter izrazito tradicionalno. Spola sta v hierarhičnem medosebnem odnosu. Ženska je žena, mati in gospodinja in s tem odrinjena v sfero zasebnega in reprodukcije. Področje javnega položaja je še vedno rezervirano za moškega, kar je razvidno iz slikovitih primerov iz učbenikov, kot npr. iz opisov »/…/niso smele dedovati, imeti premoženja ali se ukvarjati z večjimi kupčijami.«[3], ali »Med pasivne državljane so poleg otrok, tujcev, služničadi in tistih, ki ne plačujejo davkov, sodile ženske,«[4] ali »Stopnjo niže je bila ženska. Zanjo je bila značilna trojna vloga: bila je mati, žena in gospodinja/…/«[5] ali iz slikovnega gradiva, ki žensko večinoma prikazuje kot tale zadnji citat; kot mater, ženo in gospodinjo. Gre sicer za prikaz dejanskega pravnega položaja žensk v določeni družbi in v določenem zgodovinskem obdobju in marsikdo bi se verjetno vprašal, zakaj je potrebno to sploh problematizirati. Učbeniki žensk ne diskriminirajo, vendar pa se z umanjkanjem kritične refleksije prikazanega stanja utrjuje androcentrično videnje, ki se dojema kot objektivno, normalno in nepotrebno posebne legitimacije in prevpraševanja.  Sodobni gimnazijski učbeniki za zgodovino na podlagi podreprezentiranosti (nevključevanja) ženske ter tradicionalnih in stereotipnih reprezentacij ne samo ženske, ampak obeh spolov, utrjujejo domnevo o njeni nepomembnosti, podrejenosti ter o moški dominaciji skozi zgodovino na vseh ravneh; v preteklosti (zgodovini) in posledično v sedanjosti, v javni in v zasebni sferi.

 

3. Kvantitativna analiza

V vseh štirih analiziranih učbenikih za zgodovino smo dobili precej podobne rezultate. Ugotovili smo, da so ženske  močno podreprezentirane.

V vseh učbenikih skupaj se ženska pojavi po imenu, priimku ali v določeni vlogi 1538 krat (11,9 %), kar je precej manj kot moški v zgolj enem učbeniku. Moški se pojavi v vseh učbenikih skupaj kar 11353 krat (88,1 %).

V vseh učbenikih se ženska pojavi v 331 različnih vlogah (16,5 %), kar je ravno tako manj kot moški v enem učbeniku. Moški se v vseh učbenikih pojavi v 1671 različnih vlogah (83,5 %).

Najpogostejši liki, v katerih se pojavlja moški v vseh štirih analiziranih učbenikih so naslednji: bog, kralj, cesar, vladar, moški, faraon, filozof, mislec, vojak, (vrhovni) svečenik, zgodovinopisec, papež, voditelj (vodja), svetnik, (deželni, državni) knez, škof, vojvoda, grof, poslanec, predsednik, predsednik vlade, ministrski predsednik, car, minister, izumitelj, komunist, politik, vojak, okupator, predstavnik oblasti, politični nasprotnik, general. Moški pa nastopi še v številnih drugih, zelo pestrih vlogah, kot npr.: belogardist, inkvizitor, monarh, novorojenec, profesor, rudar, ribič, mojster, poglavar, dramatik, notar, evangelist, dvorjan, kronist, fevdnik, lastnik…

Najpogostejši liki, v katerih se pojavlja ženska v vseh štirih analiziranih učbenikih za zgodovino so: ženska, žena, soproga, mati, hči, dekle, sestra, vdova, sužnja, svečenica, boginja, priležnica, svetnica, čarovnica, kraljica, princesa, dama, delavka, učiteljica, gospa, gospodinja, kmetica, vzgojiteljica, ona, premierka, borka, aktivistka, igralka, tovarišica. Naj naštejemo še nekaj vlog, v katerih se pojavijo ženske: aleksandrinka, devica, družica, kuharica, ljubica, mladenka, plemkinja, pisateljica, slikarka, vernica, vnukinja, dvorna gospodična, pomočnica, nevesta, nimfa, pestunja, ločenka, grofica, krojačica, družica…itd.

Medtem ko se moški pojavlja večinoma na področju politično-vojaške in sodstvene sfere (več kot 35 %), vendar pa je treba poudariti, da se precej pojavlja tudi na vseh ostalih področjih, se ženska pojavlja predvsem v okviru družbeno-socialne sfere in sfere vsakdanjega življenja (61 %) , tj. v okviru zasebne sfere, ki se omejuje predvsem na polje družine in gospodinjstva. Že ta podatek nam dovolj zgovorno nakazuje na dejstvo, da so moški tisti, ki dominirajo v javni sferi, ženske pa predvsem v zasebni. Na področju javnega delovanja moški zavzema kar 90,7  %, medtem ko ženski pripada le 9,3 %. Sicer tudi na področju zasebnega moški krepko prevladujejo, saj jim pripada kar 68,3 %, ženskam pa 31,7 %, vendar se delež žensk tukaj znatno poveča.

Naj napisano ponazorimo še z grafom:

 

4.   Zaključek

Z vsebinsko analizo štirih najnovejših učbenikov za zgodovino za vse štiri letnike gimnazije, smo potrdili večinoma vse hipoteze, ki smo si jih zadali na začetku; največji delež vsebin, ki obravnavajo žensko vsebujeta evropska in družbeno-socialna zgodovina. Te vsebine se pojavljajo večinoma v podtemah in pri tematikah, ki so povezane z vsakdanjim življenjem ljudi. Ženske imajo v primerjavi z moškimi neprimerljivo manj vlog kot moški, katerih pestre vloge se pojavljajo na vseh področjih, tako od političnega do verskega. S pomočjo analize smo potrdili tudi predpostavko o neenakomerni porazdelitvi in zastopanosti spolov v javni in zasebni sferi. Predvidevali smo tudi, da se največ vsebin, ki se navezujejo na ženske, nahaja v učbeniku za 3. in 4. letnik, kar pa ne drži; največ teh vsebin se nahaja v učbeniku za 1 . letnik gimnazije, kjer je zgodovini vsakdanjega življenja namenjeno posebno in precej obsežno poglavje in se tudi konkretno osredotoča na ženske in problematiko njihovega položaja v družbi.

Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo analize, lahko z gotovostjo trdimo, da so ženske v primerjavi z moškimi močno podreprezentirane in to v vseh štirih učbenikih za zgodovino.

Če vse skupaj posplošimo, se ženska bolj ali manj pojavlja skozi zgodovino le bežno; večinoma nastopa v okviru družbene skupine, se pravi kot ženska/ženske. Le redke so posameznice, ki so omenjene z imenom in/ali priimkom in katerim se tudi pri pouku namenja posebna pozornost. Posameznih moških, ki so zapisani z imenom in/ali  priimkom in na katere so upozorjeni učenci tekom branja učbenika, je neprimerljivo več v primerjavi z ženskami, kar ustvarja domnevo, da je celotna zgodovina resnično stvaritev moškega. Če se ženska pojavi, se najpogosteje kot ženska, mati, sestra, žena ali hči vladarja, kralja, cesarja ali faraona npr. Le redko nastopi v vodilni vlogi (vladarice, cesarice, kraljice, regentke ali premierke). Potisnjena je na področje zasebnega življenja, kar ustvarja domnevo, da je (še vedno) temeljna vloga ženske biti mati, žena in gospodinja. Ta domneva žensko domestificira in jo umešča v polje inferiornega drugega, kar učenci in učenke tekom izobraževalnega procesa kontinuirano ponotranjajo. Tukaj se pojavi vprašanje, ali se da na tem področju (sploh še) kaj spremeniti. Kako doseči osvoboditev iz spolnih stereotipov ob predpostavki konstantnih institucionalnih struktur? Kako doseči enak položaj obeh spolov in preseči tradicionalni vzorec segregacije spolnih vlog? Spremembe bi verjetno morale biti korenite in bi morale zajeti  institucionalne strukture, ki so spolno zaznamovane in zavedno ali tudi nezavedno predpostavljajo neenakopravnost moških in žensk na vseh ravneh (mikro, mezo in makro) sodobne družbe. Problematiki socializacije spola bi večjo pozornost morale nameniti tako šole, kot avtorji/avtorice učbenikov in nenazadnje tudi učitelji/učiteljice. Pri vsem tem pa naj še enkrat poudarimo, da upoštevanje vloge žensk ne sme postati pretirano ali celo izkrivljanje zgodovine; če ženske niso imele (določenih) pravic in če so obstajale nepravičnosti, se mora o tem govoriti, problematizirati in ozaveščati. Ker je spolna identiteta vezana na kontekst, v katerem smo odrasli in bili vzgajani, moramo že mlade ljudi učiti o pomenu žensk v zgodovini in o tem, kako so do sedaj bile reprezentirane. To bo vplivalo na razvoj njihovega kritičnega stališča do spola kot socialnega konstrukta in njihov pogled na (ne)enakopravnost spolov v zgodovini in družbi nasploh. S takšnim načinom učenja in poučevanja bi učence in učenke vzgojili v bolj kritične, bolj ozaveščene, bolj odgovorne državljane in državljanke za aktivno spreminjanje realnih (še ne povsem enakopravnih) družbenih odnosov in ustvarjanje »boljšega jutri« za vse člane družbe.

 

[1] Trstenjak, M. Spol, šola in socializacija spolnih vlog v gimnazijskih učbenikih za zgodovino. (2014). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Diplomsko delo.

[2] O ženski zgodovini pišeta več:  Feldman, A. Posljednjih dvije tisuće godina: povijest žena-ženska povijest-kulturna povijest. V: Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. (2004). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 13-18 in Verginella, M. Zgodovina žensk ali ženska zgodovina? V: Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. (2004). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 7-12.

[3] Brodnik, V. e tal. Zgodovina 1. Učbenik za prvi letnik gimnazije. (2011). Ljubljana: DZS, str. 89.

[4] Cvirn, J., Studen, A. Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gimnazije. (2010). Ljubljana: DZS, str. 21.

[5]Mlacović, D., Urankar, N. Zgodovina 2. Učbenik za drugi letnik gimnazije. (2011). Ljubljana: DZS, str. 204.

Prispevek ni lektoriran.

5. Literatura in viri

Brodnik, Vilma; Jernejčič, Robert; Zgaga, Srečko (2009). Zgodovina 1. Učbenik za 1. Letnik gimnazije. Ljubljane: DZS.

Cvirn, Janez; Studen, Andrej (2010). Zgodovina 3. Učbenik za 3. Letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Feldman, A. Posljednjih dvije tisuće godina: povijest žena-ženska povijest-kulturna povijest. V: Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. (2004). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 13-18.

Gabrič, Aleš; Režek, Mateja (2011). Zgodovina 4. Učbenik za 4. Letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Mlacović, Dušan; Urankar, Nataša (2010). Zgodovina 3. Učbenik za 3. Letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Trstenjak, Monika (2014). Spol, šola in socializacija spolnih vlog v gimnazijskih učbenikih za zgodovino. Ljubljana: FF. (Diplomsko delo).

Verginella, M. Zgodovina žensk ali ženska zgodovina? V: Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. (2004). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 7-12.

Komentarji