»Primer Hrvaška« – napad na seksualne in reproduktivne pravice ter zdravje

V Republiki Hrvaški, sekularni državi z velikim političnim vplivom katoliške cerkve, cerkev deluje prek svojih satelitskih organizacij v civilni družbi in civilnih iniciativ. Cerkvi bližnje konservativne organizacije so relativno nov pojav. Spodbujajo program »zaščite življenja, družine in verske svobode«; javno in politično so začele vidneje delovati leta 2006, ob poskusu uvedbe šolskega programa spolne vzgoje. V zagovor svojega versko-abstinenčnega in diskriminatornega programa spolne vzgoje so kot glavni argument takrat navajale verske razloge, utemeljene v katoliškem vrednostnem okviru (npr. GRODZ – Glas roditelja za djecu). Toda v zadnjih letih prihaja do sprememb, saj raste število konservativnih organizacij civilne družbe, ki bistveno izboljšujejo svoje sposobnosti za mobilizacijo, mreženje in lobiranje, kar kaže na zunanje »mentorstvo«, verjetno verske desnice iz ZDA. Spreminja se tudi argumentacija, saj so te organizacije začele uporabljati argument človekovih pravic, pa tudi argument »spolne ideologije«.

Strateški argument, s katerim proizvajajo občutek ogroženosti in strahu pred vsem, kar se dojema kot »napad« na »naravno« heteroseksualno družino, je psevdoznanstveni izum pojma »spolna ideologija«. Ta koncept je je katoliška cerkev ustvarila že pred dvajsetimi leti (po konferencah ZN v Kairu 1994 in Pekingu 1995) kot analitično in politično orodje za spodbijanje pravic in aktivizma žensk in LGBT ter tudi znanstvenih študij o dekonstrukciji običajnih – pogosto bioloških – predpostavk o spolu in seksualnosti. Mednarodno priznanje seksualnih in reproduktivnih pravic je katoliška cerkev v tem času doživljala kot veliko oviro, zato je iskala globalno strategijo, s katero bi preprečila nadaljnji napredek na tem področju. Po neokonservativni interpretaciji pomeni »spolna ideologija« negiranje moškosti in ženskosti, brisanje razlik med spoloma, katerega cilj naj bi bil odpraviti spole, promocijo homoseksualnosti, prevzgojo otrok oz. izobraževanje, ki ni v skladu z verskim in filozofskim prepričanjem staršev. Ta domnevna »ideologija« naj bi navdihovala pravne reforme ter zaradi zavračanja spolnih razlik in spolne komplementarnosti predstavljala veliko nevarnost za človeštvo. »Spolno ideologijo« spretno uporabljajo za spodbujanje strahov, povezanih z istospolnimi in transspolnimi družinami in praksami, celovito spolno vzgojo ter načelom enakosti spolov. »Spolna ideologija« deluje kot grožnja, saj naj bi šlo za nekaj, kar ogroža otroke! Prav tako je na Hrvaškem opazno vsiljevanje tega koncepta v javnem diskurzu kot družbeno sprejemljivega, ko denimo pojem »spolna ideologija« v javnem diskurzu uporabljata profesorica na Fakulteti za politologijo in aktualni minister za izobraževanje.

V zadnjem času smo priča pojava, da organizacije, ki so blizu katoliški cerkvi, ugrabljajo diskurz o človekovih pravicah in uporabljajo demokratične postopke in mehanizme za svoje nedemokratične cilje. Te skupine aktivno delujejo proti uvedbi programov zdravstvene/spolne in državljanske vzgoje in izobraževanja, poskušajo omejiti in ukiniti pravico do zakonite prekinitve nosečnosti, leta 2013 pa jim je uspelo z referendumom v ustavo Republike Hrvaške vključiti diskriminatorno določbo o zakonski zvezi kot skupnosti moškega in ženske. Svojo argumentacijo zdaj postavljajo v okvir človekovih pravic s poudarkom na tradicionalnih, krščanskih vrednotah. Njihove taktike in metode delovanja in mobilizacije se močno spreminjajo in vključujejo tudi uporabo socialnih omrežij in e-peticij, vložile pa so tudi ustavno tožbo v zvezi s postopkom uvajanja zdravstvene vzgoje v šole. Prav tako spodbujajo starše, da na Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport pošiljajo pritožbe glede zdravstvene vzgoje. Od staršev tudi zahtevajo, naj otrokom ne omogočajo obiskovanja ur zdravstvene vzgoje.

Ogrodje konservativnega družbenega angažmaja je manjša skupina dobro organiziranih oseb, pripadnikov/ic nekaj družin, ki delujejo prek najmanj 12 društev oz. državljanskih iniciativ, tesno povezanih z vrhom katoliške cerkve na Hrvaškem. Njihove politične težnje so vidne v aktivnostih stranke HRAST – Pokret za uspješnu Hrvatsku (ki se med drugim zavzema za prepoved splava in oploditve z medicinsko pomočjo). Ob mreži nevladnih konservativnih društev, v katerih sodelujejo isti ljudje, imajo nekateri pomembne službe in uspešna privatna podjetja. Vse te družine so povezane z botrskimi, prijateljskimi in poslovnimi vezmi, ob tem, da vodijo različna združenja in iniciative, pa so politično aktivne in bogate. Očitna je njihova povezanost s cerkvijo in desnimi političnimi strankami, tisto z Opusom Dei poskušajo prikriti, finančna sredstva pa, domnevamo, prihajajo iz različnih virov – od Opusa Dei, cerkve, diaspore, farmacevtskega lobija. Svojih virov financiranja nikakor ne želijo odkriti, češ da gre za zasebne donacije, toda opraviti imamo z dobro organizirano in izdatno financirano mrežo, kar je postalo očitno v času zbiranja podpisov za razpis referenduma o ustavni definiciji zakonske zveze. Angažiranja približno šest tisoč prostovoljcev in prostovoljk, postavitve 2.200 stojnic po vsej Hrvaški, tiskanja in deljenja letakov ter zakupa velikih reklamnih panojev ne bi bilo mogoče izvesti brez pomembne materialne in človeške infrastrukture, pa tudi podpore katoliške cerkve. Katoliška cerkev se je tudi aktivno vključila v kampanjo, saj je kardinal Josip Bozanić z odprtim pismom pozval duhovnike, naj informirajo in opogumijo vernike, da se udeležijo referenduma in glasujejo ZA (zakonsko zvezo kot skupnost moškega in ženske). Vidnejši hrvaški neokonservativci* so člani in članice več družin – Markić, Živković, Iličić, Planinić in Ćurlin – ter posamezniki v hrvaški diaspori, kot sta Vice Batarelo in Stjepan Bartulica.

Hrvaška različica prispevka je dostopna  TUKAJ.

(hrvaško besedilo ni lektorirano)

 

*Podrobnejše informacije o hrvaških neokonservativcih so dostopne v shematskem prikazu na spletni strani kampanje »Građani glasaju PROTIV«, http://glasajprotiv.com/wp-content/uploads/2013/11/octopus_dei01.swf.

 

Besedilo je nastalo na osnovi raziskovalnega poročila z naslovom »Neokonzervativne prijetnje seksualnim i reproduktivnim pravima u Europskoj uniji« (Amir Hodžić in Nataša Bijelić), ki bo od decembra 2014 v hrvaščini in angleščini dostopno na www.cesi.hr.

 

Nataša Bijelić

CESI – Centar za edukaciju, savjetovanje i istraživanje

Zagreb

 

Prevedla Neja Blaj Hribar

Komentarji