Mladi slovenski atlet Mitja Zubin je po nastopu na evropskem prvenstvu v Birminghamu postal tarča homofobnih komentarjev na družbenih omrežjih. Razlog? Javno je spregovoril o svoji spolni usmerjenosti.
Zubin je povedal, da mu ni žal, da se je izpostavil. Prav nasprotno – želi, da bi njegov pogum pomagal tudi komu, ki prihaja za njim in se morda še vedno boji povedati, kdo je. To je pomembno sporočilo, saj so odzivi pokazali, da je homofobija v Sloveniji še vedno zelo prisotna.
Na dogajanje se je odzval tudi Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Obsodil je žaljenje Zubina in opozoril, da so napadi zaradi spolne usmerjenosti, spolnega izraza in spolne identitete vse pogostejši in bolj agresivni. Ob tem je izpostavil podatek, da je bila kar tretjina istospolno usmerjenih, transspolnih ali nebinarnih ljudi že deležna nadlegovanja zaradi zaradi svoje spolne usmerjenosti.
Homofobija je (iracionalni) strah, odpor, predsodek in/ali sovražnost do oseb, ki so istospolno usmerjene oziroma jih družba tako zaznava. Homofobija se lahko izraža na osebni, družbeni, institucionalni ali strukturni ravni — od vsakodnevnih žaljivk, nasilja in izključevanja do diskriminatornih zakonov ali politik. Deluje kot mehanizem ohranjanja patriarhalnega reda, saj utrjuje tradicionalne spolne vloge, rigidno razumevanje spola in hierarhije moči.
Homofobije ne smemo obravnavati kot nekaj normalnega, kar pač pride poleg družbenih omrežij. Prav tako ne moremo vsega opravičevati s »svobodo govora«. Kritika je eno, žaljenje in napadanje človeka zaradi tega, kdo je, pa nekaj povsem drugega.
Pomembno je tudi, da se ob takšnih primerih ne ustavimo pri posameznici_ku. Zubin ni prvi športnik_ca, ki je bil_a tarča sovraštva. Pred njim je bil rasističnih in ksenofobnih napadov deležen tudi mladi Ike Svit Umunna. V obeh primerih gre za mlada človeka, ki sta Slovenijo predstavljala v športu in dosegala rezultate, namesto podpore pa sta dobila žaljivke.
Takšni komentarji niso brez posledic. Ko (mlad) človek vidi, kaj se zgodi nekomu, ki javno pove, kdo je, lahko zelo hitro dobi sporočilo, da je bolje molčati, se skrivati in ne izstopati. Ravno zato je Zubinova odločitev, da spregovori, toliko bolj pomembna.
Strinjamo se, da država potrebuje bolj sistematičen pristop k zaščiti LGBT QI+-oseb pred diskriminacijo. Potrebujemo več kot občasne izjave ob posameznih incidentih. Potrebujemo institucije, ki bodo znale ukrepati, ko pride do nadlegovanja in sovražnega govora, ter okolje, v katerem bodo ljudje vedeli, da zaradi svoje identitete niso sami.
Ni dovolj, da ob takšnih komentarjih skomignemo z rameni in rečemo, da je internet pač tak. Ni. Če sovraštvo ves čas dopuščamo in se nanj ne odzivamo, ga s tem normaliziramo. Normalizacija sovražnega govora ima resnične posledice, saj napada resnične ljudi, ki zaradi tovrstnih napadov doživljajo ne samo osebo stisko, ampak so velikokrat tudi tarča fizičnih napadov. Sovraštvo rodi samo še več sovraštva.
Viri:
Viškovič, Rok. “Mitja Zubin: Ni mi žal. Izpostavil sem se tudi za druge.” Sportklub, 14.8.2026, https://sportklub.n1info.si/atletika/mitja-zubin-ni-mi-zal-izpostavil-sem-se-tudi-za-druge/ (24.8.2026)
Mitja Zubin po homofobnih komentarjih: Ni mi žal, da sem se izpostavil. 24 ur, 14.8.2026, https://www.24ur.com/novice/slovenija/mitja-zubin-po-homofobnih-komentarjih-ni-mi-zal-da-sem-se-izpostavil.html (24.8.2026)
Facebook Zagovornik načela enakosti, 14.8.2026 https://www.facebook.com/photo/?fbid=1550116853796214&set=a.622191316588777 (24.8.2026)
Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.
