Moderatorka Maja Peharc se je pogovarjala s Tjašo Franko, soustanoviteljico Endozavesti[1] Nalom Kocjanom[2], fotografom, aktivistom in ustvarjalcem vsebin o duševnem zdravju ter trans izkušnjah, ter Majo Plaz, predsednico Društva SOS[3] telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
Pogovor se je osredotočil na pripovedovanje osebnih zgodb kot specifično obliko vednosti. Sogovornice_k so izpostavili, kako deljenje izkušenj omogoča razumevanje pojavov, ki jih statistike, strokovni izrazi ali politične razprave pogosto ne zmorejo približati na enak način. To velja zlasti za teme obremenjene s stereotipi in predsodki, kjer osebne izkušnje razkrivajo razsežnosti, ki v javnih razpravah pogosto ostanejo spregledane.
Nal Kocjan je spregovoril o svojem delovanju na družbenih omrežjih, kjer javno deli izkušnje, povezane s transspolnostjo in duševnim zdravjem. Poudaril je, da ga je k temu spodbudilo predvsem pomanjkanje dostopnih informacij in reprezentacij, ki bi lahko pomagale ljudem v podobni situaciji. Osebna zgodba tako postane vir podpore, orientacije in skupnostnega znanja, hkrati pa tudi način zmanjševanja strahu pred neznanim in s tem diskriminacije.
Maja Plaz je predstavila dolgoletno delo SOS telefona ter nastanek knjige in zvočne knjige pričevanj žensk, ki so doživele nasilje, V njeni koži.[4] Izpostavila je, da so takšna pričevanja pomembna predvsem zato, ker omogočajo vpogled v sistemske pomanjkljivosti in posledice nasilja, ki jih uradni postopki pogosto spregledajo. Osebne izkušnje po njenem mnenju ne delujejo zgolj kot individualne zgodbe, temveč razkrivajo širše družbene vzorce in mehanizme, ki omogočajo obstoj nasilja.
Tjaša Franko je predstavila razvoj skupnosti oseb z endometriozo v Sloveniji, ki se je iz prvotnih srečanj za medsebojno podporo razvila v pomembno platformo za ozaveščanje javnosti in zdravstvene stroke. Deljenje izkušenj je po njenem mnenju ključno za razumevanje bolezni, ki je dolgo ostajala spregledana, ter za ustvarjanje občutka skupnosti med osebami s podobnimi izkušnjami.
Osrednja nit pogovora je bila ideja, da osebna pričevanja delujejo kot mehanizem razpiranja javnega prostora. Posamezne izkušnje omogočajo premik od individualizacije problemov k njihovemu družbenemu umeščanju ter odpirajo prostor za razpravo o temah, ki so pogosto potisnjene v zasebnost ali stigmatizirane. S tem prispevajo k razbijanju stereotipov in poenostavljenih predstav, ki pogosto banalizirajo, patologizirajo ali delegitimirajo izkušnje posameznic_kov.
Hkrati je razprava opozorila tudi na ambivalentnost javnega razkrivanja osebnih zgodb. Čeprav lahko pripovedovanje deluje opolnomočujoče ter prispeva k ustvarjanju skupnosti in kolektivnega znanja, prinaša tudi tveganja. Izpostavljenost javnosti pomeni možnost sovražnih odzivov, ponovne stigmatizacije ali celo instrumentalizacije osebnih izkušenj za politične in ideološke namene.
Zgodbe imajo moč spreminjati poglede prav zato, ker omogočajo prepoznavanje skupnega v navidezno individualnem. Glasovi, ki so pogosto preslišani, lahko tako postanejo pomemben del javnega prostora in prispevajo k bolj vključujoči ter solidarni družbi.
Posnetek okrogle mize si lahko ogledate tu:
https://www.youtube.com/watch?v=Bw_D5TtKims
Vabljene_i k ogledu in deljenju!
Projekt »Knjiga in spol« podpira Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo. Dogodek je organiziral spol.si v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL.
