Menstruacija je fiziološki pojav, ključen pri razvoju in obstoju človeškega življenja. Kljub temu, da jo doživlja skoraj polovica prebivalstva, je v vseh pomembnih družbenih aparatih še dandanes zavita v molk. To ima za ženske[1] otipljive posledice na področju menstrualnega in reproduktivnega zdravja, kar vključuje prepočasno obravnavo menstrualne revščine in drugih tegob, povezanih z menstruacijo.
En od intervencijskih pristopov k obravnavi menstrualnega zdravja je t. i. menstrualna odsotnost (ang. menstrual/period leave), ki ženskam omogoča plačano odsotnost z dela med menstruacijo, perimenopavzo[2] ter pri težavah ob in po menopavzi[3]. Španija je nedavno postala prva evropska država, ki je omenjeni ukrep implementirala. Sicer pa je menstrualna odsotnost pogostejša v drugih delih sveta, kot so Japonska, Tajvan, Indonezija, Južna Koreja, Zambija, Mehika, Čile ter kitajske province Hubei, Shanxi in Ningxia [4]. Na pobudo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Strokovnega sveta za enakost spolov tudi v Sloveniji trenutno potekajo razprave o implementaciji prostih dni ob menstruaciji.
Razprave o menstrualni odsotnosti je treba razumeti v kontekstu družb, v katerih se menstruacija uporablja za marginalizacijo in zatiranje žensk. V patriarhalnih družbah tradicionalne hierarhije moško telo postavljajo za normo, žensko telo pa kot njegov odklon. Da bi ženske v takšni družbi ohranile status, morajo ponotranjiti moški pogled in delovanje ter izvajati samonadzorne telesne discipline, vključno z uporabo menstrualnih higienskih pripomočkov za prikrivanje menstruacije[5]. Po besedah španske ministrice za enakost Irene Montero kar »70 % žensk meni, da so bolečine, povezane z menstrualnim ciklusom, na delovnem mestu še vedno stigmatizirane.«[6]
Dismenoreja ali boleča menstruacija se občasno pojavi pri 75 % žensk v rodnem obdobju. Zaradi pogostosti dismenoreje ter tabujev, povezanih z menstruacijo in spolnostjo, velik odstotek žensk s tovrstno težavo ne poišče strokovne medicinske pomoči, čeprav so simptomi zelo izraženi. Simptomi primarne dismenoreje vključujejo močne krče v trebuhu, ki se pojavijo ob začetku menstruacije in trajajo do tri dni. Dodatno so lahko prisotni tudi glavoboli, težave s prebavo, utrujenost, bolečina in občutljivost v predelu male medenice, ki se širi v zgornji del stegen in križ, občutek napihnjenosti v trebuhu, bolečina v križu, prihaja pa lahko tudi do slabosti, bruhanja in omedlevice[7].
Sekundarna dismenoreja, pri kateri se simptomi pojavijo teden do dva tedna pred menstruacijo, je lahko posledica (kroničnih) obolenj, kot so endometrioza, policistični jajčniki, sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), adenomioza, miomi in vnetja.[8] Za Slovenijo ni strokovno ovrednotenih podatkov, na podlagi tujih raziskav pa lahko sklepamo, da za navedenimi obolenji zboli 20 % ali več žensk v reproduktivnem obdobju. Simptomi dismenoreje negativno vplivajo na vsakdanje življenje, saj poslabšajo fizično, socialno in duševno zdravje.[9] Zaradi slednjega je EU endometriozo, kot edino omenjenih obolenj, leta 2007 prepoznala kot socialno bolezen.[10]
Družba žensk, ki se srečujejo z dismenorejo, pogosto ne jemlje resno, med drugim zaradi prepričanja, da so boleče menstruacije nekaj povsem običajnega, ali pa njihove bolečine minimalizira. K temu prispeva stereotipno prepričanje, da so ženske nagnjene k pretiravanju, vedno dramatizirajo, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, in da imajo težave s sprejemanjem ženskosti. Bolečina, ki jo ženske doživljajo med menstruacijo, se nemalokrat pripiše težavam v duševnem zdravju. Zato so ženske brez ustreznih zdravniških obravnav, ki bi izključile somatske vzroke za bolečino, napotene v psihiatrično obravnavo, kar podaljša potek diagnosticiranja. Ženske se tako zelo pogosto srečujejo z zapoznelimi diagnozami – navedena obolenja so najpogosteje diagnosticirana šele, ko so ženske v obravnavi zaradi težav s plodnostjo, saj so diagnostični postopki v tem primeru opravljeni hitreje. Za primer naj navedeva, da od pojava prvih simptomov endometrioze do postavitve diagnoze v Evropi preteče 8 let. Zapoznelo diagnosticiranje je povezano tudi s trenutno akutnim pomanjkanjem primarnih ginekologinj in ginekologov (kar 200.000 žensk v Sloveniji nima izbrane osebne ginekologinje oz. ginekologa[11]), menstrualnim tabujem, ki je še vedno prisoten v družbi, in nizko zdravstveno pismenostjo prebivalstva. Tako se obolenja, povezana z dismenorejo, odpišejo kot običajni menstruacijski krči, ob tem pa se ženskam svetuje, naj potrpijo – tudi pri opravljanju delovnih nalog. Še več, od žensk se pričakuje, da o menstruaciji na delovnem mestu ne razpravljajo.[12]
Med razlogi za implementacijo menstrualne odsotnosti sta zmanjševanje stigmatizacije in spodbujanje odprtih pogovorov o menstruaciji, ki jo normalizirajo in detabuizirajo, ter zdravstvenih težavah, povezanih z menstrualnim ciklusom. Med menstrualno odsotnostjo si lahko ženske vzamejo čas, da si opomorejo ali poiščejo zdravljenje, če ga potrebujejo. Zaposlene ne bi smele biti postavljene pred izbiro (ali vanjo celo prisiljene), da gredo v bolečinah ter brez koncentracije in energije na delovno mesto in so plačane ali pa ostanejo doma. V tem primeru so po možnosti brez plačila ali primorane koristiti dopust oz. vsakič znova odpirati bolniško, kar lahko vodi do mobinga in diskriminacije na delovnem mestu, čemur so ženske izključno zaradi spola že tako ali tako izpostavljene v večji meri kot moški. Ne samo to, v industrijah, ki temeljijo na fizičnem delu, lahko delavka, ki je v bolečinah ter brez energije in koncentracije, ogrozi delovni proces, kar lahko vodi do raznih nezaželenih posledic ali celo smrti zaradi nepozornosti. Raziskave kažejo, da prisiljena prisotnost (ang. presenteeism) na delovnem mestu med menstruacijo vodi do večje izgube produktivnosti na letni ravni, kot če je ženskam dovoljena odsotnost – ženske, ki so bile primorane hoditi v službo, so v povprečju izgubile 8,9 dneva produktivnosti, ženske, ki jim je bila dovoljena odsotnost z dela, pa samo 1,3 dneva.[13] Poleg tega so podjetja, ki so to politiko implementirala, opazila, da so delavke bolj motivirane za delo, produktivnejše in zvestejše delodajalcu.[14]
Na drugi strani argumenti proti menstrualni odsotnosti trdijo, da bodo ženske, ki koristijo menstrualno odsotnost, razumljene kot šibke, kar bi lahko vodilo v (večjo) medikalizacijo menstruacije, ali kot privilegirane, kar bo povečalo diskriminacijo in stigmo na delovnem mestu, npr. s poglobitvijo plačne vrzeli in okrepitvijo ti. steklenega stropa. Spet druge skrbi, da bi ženske to pravico zlorabljale, čeprav raziskave kažejo ravno nasprotno – le polovica zaposlenih žensk je koristila možnost menstrualne odsotnosti, od teh večina le po enkrat do trikrat na leto –, ali pa da je celo nepravična do moških.[15]
Menstrualna odsotnost lahko koristi zdravju posameznic, ki imajo menstruacijo, vključno s tistimi, ki zaradi nje občutijo blago, zmerno ali hudo nelagodje, in tistih, ki se soočajo z boleznimi, povezanimi z menstruacijskim ciklusom (dismenoreja, endometrioza, PCOS ipd.). Družba, v kateri živimo, je androcentrična: takšna so delovna mesta, takšni so delovni stroji, domači stroji, tehnološke naprave in algoritmi, takšne so lutke, ki testirajo varnost vozil, ali zdravila, ki so v večini preizkušena le na moških[16], in takšna je tudi zakonodaja, ki ureja legitimne odsotnosti z dela. Pogosto se enakost spolov oz. družbena pravičnost razume kot enakost z moškimi. Ženska emancipacija je tako zvedena na zmožnost ženske, da je videna kot moški, tudi in predvsem na delovnem mestu. A pravična družba ne more biti ista kot ta, ki jo moški po lastni podobi krojijo že stoletja. Nič ni narobe s tem, da prepoznamo, da je pravičnost tudi to, da se preprosto odločimo, da ženskam ni treba delati med menstruacijo. Menstrualna odsotnost je tako nujen civilizacijski napredek na področju delavskih pravic in skrajni čas je, da jo implementiramo tudi v Sloveniji. Seveda pa ni dovolj samo implementacija odsotnosti ob menstruaciji, ampak mora biti ukrep umeščen v širše družbeno osveščanje o menstruaciji, reproduktivni pravičnosti in menopavznem obdobju.
[1] V prispevku za vse osebe z ženskimi seksualnimi in reproduktivnimi organi uporabljava izraz ženske.
[2] Obdobje pred menopavzo. Zaznamujejo ga oblivi vročine, ki se lahko pojavljajo tudi več kot desetkrat na dan, nočno znojenje, vrtoglavica, nespečnost, glavobol, utrujenost, razbijanje srca, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja, motnje koncentracije in manjša želja po spolnih odnosih.
[3] Zadnja menstruacija, ki se običajno zgodi med 47. in 52. letom starosti kot posledica naravnega procesa usihanja delovanja jajčnikov. Nastop menopavze določamo za nazaj, ko ženska najmanj eno leto ni imela menstruacije. V obdobjema ob in po menopavzi so značilne težave, kot so suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih, suha nožnica in bolečine ob spolnih odnosih.
[4] Chang et al. 2011; Dan 1986; Forster 2016; Matchar 2014; Worley 2017
[5] Grose in Grabe 2014
[6] Irene Montero celebra la baja por reglas dolorosas: “Se acabó el ir a trabajar con dolor”, Antena3, 30. 3. 2022 (22. 2. 2023)
[7] ‘Moje bolečine so bile nevzdržne, včasih sem omedlela’, 24.UR, 12. 2. 2022 (22. 2. 2023).
[8] Bernardi et al. 2017
[9] Unsal et al., 2010
[10] Splošno o endometriozi, Endozavest (22. 2. 2023)
[11] Henigman, Urška (8. 2. 2023) Primarna ginekologija visi na nitki, Prvi (22. 2. 2023)
[12] Johnston-Robledo in Chrisler 2013
[13] Productivity loss due to menstruation-related symptoms: a nationwide cross-sectional survey among 32 748 women | BMJ Open (22. 2. 2023)
[14] More companies are adopting paid menstrual leave policies (22. 2. 2023)
[15] Levitt in Barnack-Tavlaris 2020
[16] Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških, RTV SLO, Ultrazvok, izobraževalna oddaja (2. 3. 3023)
Viri:
Bernardi, M., L. Lazzeri, F. Perelli, F. M. Reis in F. Petraglia. 2017. »Dysmenorrhea and Related Disorders.« F1000Rsesearch 7 (6): 1645.
Chang, Chue, Fen-Ling Chen, Chu-Hui Chang in Ching-Hui Hsu. 2011. »A Preliminary Study on Menstrual Health and Menstrual Leave in the Workplace in Taiwan.« Taiwan Gong Gong Wei Sheng Za Zhi 30 (5): 436–50.
Dan, Alice. 1986. »The Law and Women’s Bodies: The Case of Menstruation Leave in Japan.« Healthcare for Women International 7 (1–2): 1–14.
Forster, Katie. 2016. »Chinese Province Grants Women Two Days ‘Period Leave’ a Month.« Independent. Dostopno na: http://www.independent.co.uk/news/world/asia/chinaperiod-leave-ningxia-womentwodays-a-month-menstruation-a7197921.html (22. 2. 2023).
Grose, Rose G. in Shelly Grabe. 2014. »Sociocultural Attitudes Surrounding Menstruation and Alternative Menstrual Products: The Explanatory Role of Self-Objectification.« Healthcare for Women International 35 (6): 677–94.
Johnston-Robledo, Ingrid, and Joan C. Chrisler. 2013. »The Menstrual Mark: Menstruation as Social Stigma.« Sex Roles 68 (1–2): 9–18.
Levitt R. B. in Barnack-Tavlaris J. L. (2020) »Addressing Menstruation in the Workplace: The Menstrual Leave Debate.« V: Bobel C., Winkler I. T., Fahs B., et al., ur. The Palgrave Handbook of Critical Menstruation Studies. Singapore: Palgrave Macmillan; 2020.
Matchar, Emily. 2014. »Should Paid ‘Menstrual Leave’ Be a Thing?« The Atlantic. Dostopno na: https://www.theatlantic.com/health/archive/2014/05/should-women-get-paid-menstrual-leave-days/370789/ (22. 2. 2023).
Pinter, Bojana, Meden-Vrtovec, Helena, Maček, Maca, Verdenik, Ivan, Pretnar-Darovec, Alenka, Matoh Meglič, Veruška, Ribič-Pucelj, Martina. 2003. “Menopavza v Sloveniji.” Zdravniški vestnik, letnik 72 (2): II-9-II12.
Unsal A., Ayranci U., Tozun M., Arslan G. in Calik E. 2010. »Prevalence of dysmenorrhea and its effect on quality of life among a group of female university students.« Ups J Med Sci. 115(2):138-45
Worley, Will. 2017. »The Country Where All Women Get a Day Off Because of Their Period.« Independent. Dostopno na: https://www.independent.co.uk/news/world/africa/zambia-period-day-off-women-menstruation-law-gender-womens-rights-a7509061.html (22. 2. 2023).
Jezikovni pregled: Lucija Jezeršek