Položaj romskih žensk v družbi  

Društvo Romani Union Murska Sobota je v sodelovanju z Ženskim forumom pri Zvezi Romov Slovenije minulo leto v hotelu Zvezda v Murski Soboti organiziralo okroglo mizo »Položaj romskih žensk v družbi«. K razpravi smo povabili Rominje, ki s svojim delom in aktivnostjo prispevajo k razvoju romske skupnosti, hkrati pa imajo svoje poglede na položaj romskih žensk v družbi. Prav tako so o razmerah in pogledih romskih žensk svoja stališča predstavile romske organizacije in skupine.

Na okrogli mizi smo spregovorili o zakonodaji in direktivah ter o romskih ženskah v evropskih organizacijah, položaju romskih žensk v Evropski uniji, medijih in delovanju romskih žensk v njih, zdravju in stresu ter izobraževanju romskih žensk.

Svoje poglede na položaj romskih žensk v družbi in družini so prispevale: Romina Sandreli, Ženski forum pri Zvezi Romov Slovenije; Tjaša Herman, Urad za narodnosti RS; Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti MDDSZEM; Vera Klopčič; Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti; Monika Sandreli, urednica Romica; Nataša Horvat, romska svetnica v občini Lendava; Samira Horvat, romska pomočnica iz Prekmurja; Tjaša Šarkezi, romska pomočnica iz Kočevja; Medina Zumberi, romska pomočnica iz Maribora; Sonja Horvat, RKTD Pušča; Dina Božanić, predstavnica CSD Murska Sobota; Zdenka Verban Buzeti, profesorica zdravstvene vzgoje, NIJZ Murska Sobota, in drugi.

Vloga romske ženske v družbi in družini

Romska skupnost se spreminja. Romske ženske postajajo vse bolj aktivne, vendar so še marsikje v Sloveniji vpete v tradicionalne vloge. Kako bi lahko skupaj z njimi pospešili proces njihovega aktivnega vključevanja v skupnost? Namen programov, ki jih izvajamo, je med drugim pokazati dobre prakse romskih aktivistk in tako spodbuditi Rominje k vključevanju in aktivnejši participaciji v družbi.

Izobrazba, zaposlitev in vztrajnost so vrednote, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja romskih žensk. Romske ženske je treba osveščati in informirati o projektih, programih, izobraževanju, preventivnih akcijah, ki se izvajajo zanje.

Neenakost med spoloma in prikrito diskriminiranje Rominj sta pogosta tako med večinskim prebivalstvom kot tudi v sami romski skupnosti. Kjer je izobrazbena raven Rominj višja, se zavedajo diskriminatornih ravnanj in lahko ustrezno ukrepajo. Toda položaj romskih žensk je ponekod še vedno slab, na kar vplivajo tudi kulturni vzorci in položaj romskih skupnosti po pokrajinah in regijah.

Tradicionalno je bila vloga romskih žensk omejena na gospodinjstvo in vzgojo otrok, vendar postajajo zdaj vedno bolj dejavne na več področjih. Še pred leti so bile omejene pri navezovanju stikov in gibanju, strogo vezane na gospodinjstvo in matere številnih otrok. Danes je drugače, nekatere romske ženske so na pomembnih položajih, na primer predsednice sveta romske skupnosti, romske svetnice – v prejšnjem mandatu je imela romsko svetnico občina Dobrovnik, zdaj je na 19 svetniških romskih mestih pet Rominj (v občinah Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Semič in Šentjernej), imamo romske novinarke, romske pomočnice, predsednice romskih združenj, aktivistke, prostovoljke pri RK, Hospicu itd.

 

Čeprav se stanje izboljšuje tudi na področju izobraževanja, pa ne moremo biti zadovoljni s tem, da je med pripadnicami romske skupnosti le peščica visoko izobražena in zaposlena.

Prednost romskih žensk je, da so se pripravljene dogovarjati, so aktivnejše in lažje jih je motivirati. Pripravljene so na formalna in neformalna izobraževanja, na izpostavljanje v javnem življenju in hkrati na delovanje za izboljšanje položaja Romov.

Vloga romske ženske v družini

Rominje pogosto živijo v senci svojih mož, partnerjev, skrbijo za družino, dom, otroke. V podporo so celotni družini, kdo pa podpira njih? Ali je njihova vloga spoštovana? Dobijo za svojo požrtvovalnost zadosti pozornosti, zahvalo? Živijo Rominje svoje sanje, si zastavljajo jasne cilje? Kaj počnejo za lastno zadovoljstvo?

Težave, s katerimi se soočajo romske ženske, so nizka samopodoba, odpor do izpostavljanja, večplastna diskriminacija, občutki nemoči in manjvrednosti, pomanjkanje lastnih sredstev, pogosto slabše zdravje, vključno s stresom in depresijami.

Brez podpore družine se je težko izpostaviti in postati romska aktivistka, kajti v aktivizem je treba vlagati veliko energije in moči. Pomembno vprašanje je, kakšne informacije potrebuje romska ženska, da se bo lažje vključevala v družbo (izobraževanje in zaposlitev). Včasih je potreben le pogovor …

 

Informiranje javnosti o romski kulturi

Položaj žensk v evropski in svetovni družbi je kljub deklarativni enakosti in enakopravnosti v marsikaterem segmentu še vedno slabši od položaja moških. V romskih skupnostih, ki so že kot celota odrinjene na družbeni rob, je položaj žensk in deklic še bistveno slabši, tudi zato, ker so romske skupnosti tradicionalno izrazito patriarhalne. Razlog za slab položaj romskih žensk ni to, da ne bi želele postati odgovoren subjekt lastnega razvoja, temveč nimajo priložnosti, da bi to postale. Ovire pri tem so različne: nizka motiviranost, vztrajnost, vera in prepričanja, pa tudi prisotnost tradicionalnih miselnih vzorcev.

Kakor pravijo same: »Če želimo postati emancipirane in sodobne romske ženske, se moramo znebiti zmotnih predstav, podob in stereotipov, ki nas zadevajo. Dokazati moramo, da smo sposobne, da zmoremo in da želimo postati enakopravne članice skupnosti. Predvsem pa moramo biti slišane in uslišane. Opažamo, da je romska ženska diskriminirana v sferi zasebnega in v sferi javnega življenja. V sferi zasebnega je omejena zgolj oziroma pretežno na vlogo matere, gospodinje, žene oziroma partnerice. V sferi javnega je diskriminacija bolj prikrita. Najbolj vidna je na področjih izobraževanja, zaposlovanja in zdravstva. Vsekakor pa lahko ravno me, ki o tem govorimo in si prizadevamo izboljšati položaj, pripomoremo k izboljšanju na ta način, da poskušamo svoje znanje, pozitivne izkušnje prenašati na pripadnice romske skupnosti z osveščanjem, večjim vključevanjem na področje politične participacije, spodbujanjem k aktivnemu vključevanju v različne programe, ki so namenjeni ženskam. Ključno je zavedanje, da so izobrazba, zaposlitev in vztrajnost vrednote, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja romskih žensk.«