Leta 1992 se je sociologinja Christine Williams z Univerze v Teksasu namenila preučiti izkušnje moških na štirih poklicnih področjih, ki družbeno veljajo za pretežno ženske domene: v knjižničarstvu, socialnem delu, osnovnošolskem izobraževanju in zdravstveni negi. Ugotovila je, da so moški na teh področjih nesorazmerno s svojo majhno zastopanostjo hitreje napredovali na bolje plačane in pomembnejše pozicije kot njihove sodelavke, tudi če so si bili po delovnih sposobnostih povsem enaki. Ugotovila je tudi, da so bile moškim na teh področjih na podlagi pregovornih moških sposobnosti za vodenje prej ponujene višje pozicije kot ženskam, tudi če zanje sploh niso pokazali zanimanja. Njihova strukturna manjšinskost na teh področjih je tako delovala njim v prid, kar pa ni veljalo v obratnih primerih, torej pri ženskah, ki so se vključevale na pretežno moška poklicna področja (npr. tehnologijo). Celo nasprotno – za svojo prisotnost na teh področjih so se morale dolgo časa boriti in dokazovati, da tja spadajo, in šele v zadnjih nekaj letih je ženskam »dovoljeno«, da na njih delujejo kot avtonomni subjekti. 

Dejstvo, da moški, ki vstopijo v t. i. ženske poklice, napredujejo hitreje ravno zaradi seksizma in mizoginije, ki je prisotna v družbi, je Christine Williams poimenovala »učinek steklenega dvigala« (ang. glass escalator). Gre za paralelni izraz pojmu »stekleni strop«, s katerim označujemo nevidno prepreko, ki ženskam v njihovi karieri onemogoča napredovanje do najvišjih pozicij, prihranjenih zgolj za moške. V obeh primerih strukturna diskriminacija deluje v prid moškim, tudi če se znajdejo na področju, ki je zaradi številčnosti žensk na njem v družbi podcenjeno. 

Učinek steklenega dvigala je mogoče zaznati tudi na drugih področih, ki niso primarno vezana na poklicni sektor. Gre za področja aktivnosti in dejavnosti, ki jih družba tradicionalno pripisuje ženskam. Eno izmed teh je področje lepote in dejavnosti za njeno doseganje in ohranjanje. Družbena zahteva, ki ženskam narekuje sledenje lepotnim idealom, ne ustvarja zgolj homogenizirane podobe lepote, ki ženske hkrati postavlja na mesto seksualnih objektov in »objektov pogleda«, temveč prinaša tudi izredne dobičke. V zadnjih letih so glavno vlogo pri določanju lepotnih trendov prevzeli predvsem lepotni videi na spletni platformi YouTube, lepotni vlogerji pa so postali vodilni influencerji lepotne industrije. Med vodilnimi lepotnimi influencerji oziroma lepotnimi vlogerji je opazno vse več mladih moških, ki vstopajo v svet lepote in si v njem razmeroma hitro ustvarjajo veliko prepoznavnost, na kar kaže več milijonov sledilcev. Tako je revija Forbes leta 2017 med top 10 lepotnih influencerjev uvrstila kar tri moške (Wayna Gossa, Mannyja Guiterreza, Jeffreeja Stara). Da jih lepotna industrija jemlje resno, dokazujejo tudi pogodbe, ki so jih z najopaznejšimi lepotnimi influencerji podpisale razne lepotne znamke. V širši javnosti jih slavijo zaradi uporabe make upa kot načina praznovanja človeške raznolikosti, rušenja tradicionalnih spolnih norm in drznega samoizražanja. 

A četudi je dejstvo, da vse več moških uporablja make up, seveda vredno pozdraviti, pa je treba biti pri tem pojavu pozoren na nekaj potencialno problematičnih nastavkov. Predvsem je treba prepoznati, da ima make up na ravni industrije neverjetno patriarhalne korenine. Čeprav gredo feministična prizadevanja v smer, da make up postane sredstvo samoizražanja, ne zgolj način doseganja družbeno določene podobe ženskosti, mantri »to počnem zase« in »želim se dobro počutiti v svoji koži« nista dovolj, da bi lahko make up ločili od problematičnega mesta, ki ga zaseda v lepotni industriji. Ideja o tem, kaj pomeni »dobro se počutiti v svoji koži«, je v svetu lepote zelo ozko definirana kot »prava« oblika oči, teža, obraz, barva ali odtenek barve kože itd., načini za doseganje takšne lepote pa v svetu industrije pomenijo bogatenje predvsem moških direktorjev lepotnih znamk, kjer postane feministična mantra samosprejemanja učinkovit način prodaje izdelkov. Rečeno drugače, participacija v svetu lepote ima svojo ceno. 

V imenu samoizražanja je izrekanje dobrodošlice v »ženski svet« vsem moškim, ki uporabljajo make up, nedvomno na mestu. Velika večina moških, pa naj bodo cis, trans, drag, kvir itd., je zaradi uporabe make upa še vedno stigmatizirana in zasmehovana v družbi, ker je make up dojet kot inherentno ženski (saj nič, kar je žensko, v družbi nima visoke vrednosti). Zato je prav, da se z vstopom moških v ta svet rušijo nekatere spolne norme in vloge. Toda to je res le do neke mere. Vstop moških na polje make upa lahko razumemo tudi kot »dopustovanje v (drugem) spolu« (ang. gender tourism). Thomson & Holt (2004) pravita, da gre za nekakšne »počitnice« za moške, kjer se lahko občasno udejstvujejo v ženskih dejavnostih, ne da bi to ogrozilo ali redefiniralo njihovo maskulinost in dominantni družbeni položaj. Dopustovanje v (drugem) spolu moškim tako omogoča, da maskulinost interpretirajo v vsaki dani situaciji in lahko vanjo vnašajo moške družbene norme in vrednote ter jih reproducirajo. Ženski prostori tako postanejo začasne oaze, kjer lahko moški preigravajo lastno identiteto, medtem ko lahko za ženske ti prostori ostajajo enako omejujoči kot prej. 

To se lepo kaže predvsem v make up videzih, ki jih lepotni influencerji najpogosteje prakticirajo. Gre za videz, imenovan »Instagram obraz« (ang. Instagram face), ki zadnjih nekaj let dominira na družbenih omrežjih in velja za trenutni lepotni ideal. Zanj je značilno prekrivanje vseh obraznih nepravilnosti s plastmi pudra, korektorja in drugih izdelkov z namenom, da se obraz na novo nariše. Končni rezultat je homogenizirana, narisana podoba, ki zabriše vse unikatne obrazne značilnosti posameznika ali posameznice. Težko bi torej trdili, da gre v tem kontekstu za resnično poigravanje s feminilnim ali maskulinim videzom ali da se z uporabo make upa ustvarja spolna fluidnost, če takšno ustvarjanju videza sili posameznice in posameznike k brisanju lastne individualnosti. Pri vsem tem pa so ženske tiste, od katerih se pričakuje, da takšen videz redno prakticirajo v javnosti, medtem ko je za moške takšen videz še vedno stvar izbire in igre. 

 

 

 Instagram obraz iz make up videa priljubljene lepotne vlogerke Nikkie de Jager (nikkietutorials).

 

Kljub svoji manjšinskosti v svetu lepote se moški pogosto prej prebijejo v ospredje kot ženske in so postavljeni na piedestal kot drznejši in tehnično spretnejši od žensk, od tega pa imajo tudi večji zaslužek in večji nadzor pri določanju trendov in smernic. Za zadnje je v veliki meri zaslužno dejstvo, da lepotni influencerji in influencerke na splošno v zadnjih nekaj letih ključno vplivajo na potrošniške navade svojih sledilcev in sledilk ter določajo prodajne hite sezone bolj kot katerikoli modni časopis ali drugi načini oglaševanja. Lepotni influencerji imajo od vstopa v svet lepote še dodatno korist, saj jih uporaba make upa zaradi družbene nezdružljivosti make upa z moškimi avtomatično naredi za »progresivne posameznike«, čeprav svoje spletne platforme velikokrat uporabljajo za izražanje mizoginih in občasno rasističnih opazk. Nemalokrat so jim opazke tudi oproščene, saj pogosto prevzamejo vloge »klepetavih, odrezavih gejev«, kar pomeni, da nekatere problematične izjave ne veljajo le za del njihove »samosvoje« osebnosti, temveč postanejo simbol njihove domnevne zavrnitve sledenja tradicionalnim spolnim smernicam in normam. Delno je to povezano s tem, da jih njihovi sledilci sami silijo v te vloge, ker si je družba ustvarila svojo podobo o tem, kakšen mora, če že, izgledati moški lepotni potrošnik. Delno pa so tudi sami lepotni influencerji prepoznali, da jim bo to zagotovilo pot do uspeha, in so tako prevzeli persono, ki ji je oproščeno, če ženske šaljivo označi za »kurbice« (ang. hoes) in »prasice« (ang. bitches), lepotni izdelki, ki jih uporabljajo, pa prav tako dobijo ženske vzdevke oziroma osebne zaimke. Tudi samo skupnost sledilcev in sledilk pogosto naslavljajo kot »dekleta« ali »sestrstvo«, pri čemer z dekleti mislijo tudi sami sebe. Čeprav se nemara zdi, da je takšen izraz lahko uporabljen kot način igranja s spolno identiteto, pa ni odveč domnevati, da takšno naslavljanje izhaja iz dejstva, da se imajo zaradi uporabe make upa kot ženske dejavnosti za del ženske skupnosti. 

 

»Ohhh, she’s [the concealer] thick, which I like.« (Jeffree Star.)

 »I mean bitch you got lady balls, if you can rock this (look) everyday.« (Gabriel Zamora.)

 

Vstop moških v svet lepote je ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali samodefinicijo v mnogo pogledih dobrodošel pojav in nedvomno pripomore k rušenju spolnih norm ter preseganju binarnega spolnega sistema. Obenem pa njihov vstop na tej točki še vedno proizvaja »učinek steklenega dvigala« in številni moški, ki se jim je uspelo profilirati kot lepotni influencerji, imajo od svojega vstopa v svet lepote velik dobiček, tudi če so zanj trdo garali in tudi če ne obstaja dvom, da so bili v preteklosti izpostavljeni družbeni diskriminaciji zaradi svoje uporabe make upa. »Make up za vse« je lahko osvežujoča izjava, če pride od moškega, toda moški že tako ali tako prevečkrat preglasijo ženske s svojim mnenjem, pa naj gre za resno ali banalno temo. In zdi se, da je make up v zadnjem času dobil vrednost in veljavo predvsem zato, ker so njegovo vrednost in veljavo prepoznali in sprejeli tudi moški. Tako se v primeru lepotnih influencerjev zdi, da se njihova nekonvencionalnost in poigravanje s feminilnim videzom pogosto sprevržeta v novo reafirmiranje stereotipnih spolnih vlog in norm. Če želimo v prihodnosti resnično preseči spolne norme, se to ne bo moglo zgoditi zgolj s tem, da bo vse več (različnih) moških uporabljalo make up, temveč le tako, da se bo spremenil odnos do ženske in »ženskih stvari«. Šele ko bodo imeli moški in ženske ter s tem moški in ženski interesi v družbi enako vrednost, se bo lahko začel proces razspoljenja make upa. Le v takšni obliki bo lahko res dojet zgolj kot eno izmed neštetih sredstev samoizražanja človeške individualnosti.

 

»Don’t be afraid of makeup, makeup is a one size fits all.« (Patrick Starrr.)

---

Prispevek je nastal v okviru projekta Medijski spol. Za finančno podporo projektu Medijski spol se zahvaljujemo Veleposlaništvu Združenih držav Amerike.