Sem Ana in nisem tvoja Ančka

Zmanjševanje škode na področju prostitucije v Sloveniji

 

Prostitucija v Sloveniji

 

Prispevek obravnava področje prostitucije v Sloveniji, ki ga socialne pedagoginje aktivno raziskujemo že tretje leto. V nadaljevanju predstavljamo naš pogled na trenutno stanje prostitucije ter izkušnje pri delu s spolnimi delavkami_ci. S področjem smo se spoznale med študijem na Pedagoški fakulteti. Takrat smo izvedle pilotni projekt »Sem Ana in nisem tvoja Ančka« in se po pozitivnih odzivih ter prepoznani potrebi po aktivaciji na tem področju odločile za ustanovitev društva Freya – društva za zmanjševanje škode na področju prostitucije.

 

O prostituciji se pri nas v zadnjih desetletjih vedno več govori, konkretnih sprememb pa za zdaj ni opaziti. Zadnje čase je organiziranih vedno več javnih debat in razprav o temah, povezanih s tem področjem, kar kaže, da se za ureditev prostitucije strokovna javnost vendarle čedalje bolj zanima.

 

Glavna tema, ki jo izpostavljajo zainteresirane_i, je razkol med legalizacijo ter abolicijo spolnega dela. Vsaka stran ima tehtne in utemeljene argumente, zaradi česar je težko najti rešitev, ki bi bila najboljša za specifike spolnega dela v Sloveniji. Posledica tega je, da vedno ostane samo pri debati, medtem ko do konkretnih premikov ne pride. Spodbujanje sprememb namreč ni odvisno le od strokovnih delavk_cev oziroma organizacij, ki so povezane s tem področjem, ampak je predvsem pomemben glas spolnih delavk_cev. V tujini obstajajo združenja, sindikati, organizacije in druge oblike samoorganiziranja, ustanovljene z namenom posredovanja mnenj, želja, potreb in izkušenj spolnih delavk_cev (npr. Red Umbrella, SWAN, ICRSE). V Sloveniji takšne samoorganizacije spolnih delavk_cev še ni.

 

Pri nas je spolno delo od leta 2003 dekriminalizirano, kar pomeni, da ni kazensko preganjano, kazenski zakonik pa še naprej sankcionira zlorabo in organizacijo prostitucije. Kljub dekriminalizaciji so spolne delavke_ci še vedno močno stigmatizirane_i, zato je težko najti posameznice_ke, ki bi se bile_i pripravljene_i javno izpostaviti. To seveda ne pomeni, da si lahko nehamo prizadevati za njihovo sodelovanje, najti moramo le način, kako ustvariti prostor, v katerem se bo ta populacija počutila dovolj varno, da bo spregovorila in sodelovala pri načrtovanju sprememb.

 

Zmanjševanje škode na področju prostitucije

 

Pri ustvarjanju takšnega okolja je pomembno izhajati iz trenutne zakonske ureditve področja ter težav in potreb, s katerimi se populacija srečuje. S tem namenom smo ustanovile društvo Freya. Delujemo po načelih zmanjševanja škode in izhajamo iz dejstva, da je prostitucija prastar pojav, ki je prisoten tudi še danes, zaradi česar se zavedamo, da ga ni mogoče izkoreniniti. Delo društva je zato namenjeno predvsem spolnim delavkam_cem v času njihovega aktivnega delovanja. Društvo izvaja različne aktivnosti za odpravljanje škode, ki nastane kot posledica ukvarjanja s prostitucijo. Škodljive posledice so lahko povezane z različnimi oblikami nasilja in izkoriščanja, kršenjem pravic, diskriminacijo, uporabo drog, duševnim zdravjem, pravnimi zapleti, lahko pa tudi z neprimernim odnosom med spolno_im delavko_cem ter stranko ipd. Cilj zmanjševanja škode na področju prostitucije je preprečevanje nastajanja nove škode oziroma zmanjševanje verjetnosti, da bo prišlo do škode. Ta cilj bomo v društvu Freya uresničevale predvsem s preventivnimi dejavnostmi, kot sta ozaveščanje in informiranje različnih akterjev, vpletenih v področje prostitucije. Hkrati pa je naš cilj odpravljanje škode, ki je že povzročena. To bomo zmanjševale v anonimnem, varnem okolju s psihosocialno podporo, opolnomočenjem in drugimi oblikami pomoči.

logo

 
 

Projekt »Sem Ana in nisem tvoja Ančka«

 

V času raziskovanja smo se povezale s spolno delavko, ki je bila nato naša vez z drugimi spolnimi delavkami. Te so v pogovorih med drugim izpostavile problem odnosa strank, kar je bilo izhodišče za naš pilotni projekt »Sem Ana in nisem tvoja Ančka«. S projektom smo opozarjale na korektnost odnosa strank, namenjen pa je bil predvsem ženskemu delu populacije, saj smo v procesu analize potreb pridobile zgolj njihov vidik. Na podlagi neželenih vedenj strank, ki so jih izpostavile spolne delavke, smo oblikovale letake s smernicami za primeren odnos – »bonton«. Letake so strankam delile predvsem spolne delavke, prav tako pa so k temu, da so letaki dosegli (potencialne) uporabnike spolnih storitev, pripomogli taksisti in različne nevladne organizacije.

 

metuljček_1 metuljček_2

 
 

Pilotni projekt je dobil veliko pozitivnih odzivov, zato smo se odločile za nadgradnjo, ki smo jo skupaj s še štirimi študentkami (Ano Bešter, Iris Dežman, Majo Ramšak in Nastjo Štupar) izvedle v okviru projekta, prijavljenega na Javni razpis za študentske inovativne projekte za družbeno korist v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, ki je potekal od junija do septembra 2017. Projekt je tokrat namenjen tako strankam kot spolnim delavkam in opozarja na pomen ustreznega odnosa, h kateremu pripomoreta obe strani. Glavni cilj projekta je oblikovanje hitre ocene stanja (rapid needs assessement) na področju prostitucije – na strani organizacij, spolnih delavk in njihovih strank. V oceno stanja smo vključile 71 organizacij, ki se posredno ali neposredno srečujejo s populacijo, in 51 strank, stik pa smo navezale tudi s 150 spolnimi delavkami, od katerih jih je bilo 15 pripravljeno sodelovati v naši raziskavi.

 

Dostop do spolnih delavk in delavcev

 

Glede pridobivanja stikov s spolnimi delavkami_ci ugotavljamo, da gre za izredno težko dostopno populacijo. K temu pripomore dejstvo, da v Sloveniji prevladuje predvsem stanovanjska prostitucija, kar pomeni, da ponudnice_ki ostajajo skriti za vrati stanovanj. Kontakte je možno pridobiti na spletnih portalih, kjer se spolne delavke_ci oglašujejo (npr. SloEscort, Salomonov oglasnik, avanture.net), v veliko pomoč pa so tudi kontakti, pridobljeni preko poznanstev.

 

Ob navezovanju prvega stika opažamo, da veliko spolnih delavk_cev zanika ponujanje spolnih storitev, češ da gre za pomoto. To je najverjetneje povezano s stigmatiziranostjo tega področja, zaradi česar se izogibajo kakršnemu koli izpostavljanju. Zato je tistim posameznicam_kom, ki se izpostavijo, zelo pomembna popolna anonimnost. Po našem mnenju sta za uspešno vzpostavljen prvi stik zelo pomembna skrbno načrtovan nagovor in izbira pravih besed. Zavedati se moramo tudi, da jih kličemo na njihovo delovno številko in da lahko med pogovorom z nami izgubijo potencialno stranko, zato pogovor pogosto prestavijo na termin zunaj delovnega časa. Delovni časi spolnih delavk_cev so različni, zaradi česar je bilo lažje doseči večje število sodelujočih tako, da smo jih kontaktirale ob različnih delih dneva in različne dni, prav tako pa smo morale iste številke poklicati večkrat.

 

Preden stopimo v stik s področjem prostitucije, se je pomembno zavedati potencialnih nevarnih situacij ter predvideti možne izide in odzive na te situacije. Prostitucija je namreč pogosto povezana z nasiljem, trgovino z ljudmi, zvodništvom, drogami in kriminalom.

 

Pogled naprej

 

O vsem tem smo se pogovarjale_i na interdisciplinarnem sestanku, ki smo ga organizirale v okviru projekta »Sem Ana in nisem tvoja Ančka« in nanj povabile 17 organizacij in posameznic_kov, za katere smo ugotovile, da so tesno povezane_i s področjem prostitucije. Sestanek je imel posebno vrednost zaradi prisotnosti spolne delavke, ki se je bila pripravljena izpostaviti ter deliti svoje mnenje in izkušnje.

 

Prisotne_i so poudarili, da je področje prostitucije razdeljeno na dve podpodročji – tisto, kjer je zakonski pregon potreben, in tisto, kjer ni. Ponujanje spolnih storitev je v Sloveniji dekriminalizirano, medtem ko je vsakršno izkoriščanje za namen zaslužka nezakonito. To pomeni, da del populacije spolnih delavk_cev spolnih storitev ne ponuja pod prisilo, drugi del pa je izkoriščan in prisiljen v spolno delo. Z drugo skupino spolnih delavk_cev, torej z žrtvami, sta najbolj v stiku društvo Ključ in kriminalistična policija, za prvo skupino pa doslej pravzaprav še ni bilo poskrbljeno. Prisotne_i zato vidijo velik pomen v delu društva Freya, v katerem se bomo osredotočile predvsem na ustvarjanje programov za spolne delavke_ce, ki ne delajo pod prisilo. Seveda pa sta lahko ti podpodročji prepleteni, zato je ključno sodelovanje med različnimi nevladnimi organizacijami. Le tako bomo namreč spolnim delavkam_cem lahko nudili_e ustrezno celostno pomoč in podporo.

 

Med razpravo je prišla v ospredje tudi tema spola, saj ugotavljamo, da se vedno pogovarjamo samo o ženskih spolnih delavkah, med spolnimi delavci pa je tudi veliko moških in transspolnih oseb. S tako zamejenim diskurzom lahko izgubimo pomemben del populacije. Izpostavljena je bila še dilema o zaščiti med spolnim odnosom – vedno govorimo o zaščiti pri spolnem odnosu med moškim in žensko, medtem ko pozabljamo na pomembnost zaščite v homoseksualnih spolnih odnosih, predvsem med dvema ženskama.

 

Govorile_i smo tudi o nevarnostih, s katerimi se srečujejo strokovne_i delavke_ci, ki delajo na področjih sivega polja. Prijave zlorab prostitucije namreč lahko privedejo do nasilja in groženj zvodnic_kov. Strokovna delavka društva Ključ je poudarila, da je v zadnjem času manj nasilja in groženj usmerjenih proti strokovnim delavkam_cem, vseeno pa moramo biti pri populacijah, ki se nahajajo na robu (ali pa so že čez rob) kriminalitete, vedno pripravljene_i na to možnost. Ena od stvari, ki lahko prepreči oziroma vsaj omeji grožnje in nasilje, je dobro sodelovanje z lokalno policijsko postajo, ki nam lahko nudi zaščito.

 

V zadnjem delu sestanka smo iskale_i ideje za oblikovanje programov pomoči na področju prostitucije. Ugotavljamo, da bi bila v okviru tega ključna aktivacija spolnih delavk_cev, vlogo organizacij pa vidimo predvsem v spodbudi in pomoči pri njihovem samoorganiziranju. S tem bi populacija dobila svoj glas in imela možnost zastopati svoje pravice, potrebe in se boriti za tisto, v kar verjame.

 

Pri delovanju na področjih, kot je prostitucija, ugotavljamo, da je za kvalitetno izoblikovano oceno stanja in načrtovanje programov pomoči ključno preverjati potrebe, navezovati stike ter vzpostavljati sodelovalen partnerski odnos z uporabniki_cami. Vlogo društva Freya vidimo prav v odzivanju na trenutne potrebe ter vključevanju in aktivnem sodelovanju spolnih delavk_cev pri doseganju sprememb, ki so na tem področju močno potrebne.

Spletna stran Društva Freya