Britanska avtorica Angela Carter (1940–1992) je bila do nedavnega slovenskemu bralstvu razmeroma neznana, v letu 2014 pa so pri Modrijanu naposled izdali prevod enega izmed njenih najbolj popularnih del, Noči v cirkusu (v izvirniku je izšel leta 1984).Njeno angažirano feministično pisanje je že pridobilo status kanonizirane literature; leta 2008 jo je The Times uvrstil na deseto mesto med 50 največjimi britanskimi pisatelji in pisateljicami po letu 1945, roman Noči v cirkusu pa je bil leta 2012 izbran za najboljše delo med tistimi, ki so dotlej prejeli najstarejšo britansko literarno nagrado James Tait Black. Avtorico odlikuje uporaba različnih žanrov, stilov in tematik, saj se v svojih delih spogleduje tako z znanstveno fantastiko kot s pravljicami, z vzgojnim romanom in magičnim realizmom. Podpisala se je pod raznovrstna literarna in polliterarna besedila: scenarije za oder in televizijo, radijske igre, otroške knjige, novinarske in humanistično-sociološke razprave ter družbenokritična dela, od katerih je zlasti znano The Sadeian Woman and the Ideology of Pornography (Desadovska ženska in ideologija pornografije), ki je sprožilo burne odzive v feminističnih krogih. Pri literarnem ustvarjanju ji svet magičnega realizma, fantastike in pravljic omogoča, da na izviren in pronicljiv način razkriva družbene mehanizme spolne neenakosti, rigidnih spolnih vlog in drugih vrst zatiranja. V svojih zapiskih »Notes from the Front Line« o sebi pravi, da jo pri pisanju zanima demitologizacija, saj mite vidi kot laži, ki ljudem kratijo svobodo.
Za enega najmočnejših sredstev svojega izraza si je Angela Carter izbrala magični realizem, ki ga je mojstrsko uporabila v romanu Noči v cirkusu in se tako postavila ob bok velikanom tega literarnega načina, kot sta Gabriel García Márquez in Salman Rushdie. Magični realizem velja za subverzivno formo, saj soobstoj realistične in nadnaravne komponente v isti tekstni realnosti omogoča ubeseditev alternativnih perspektiv in razkrivanje omejujočih družbenih vzorcev. Nadnaravno se iz realistične podlage razrašča povsem brez komentarjev. Ob tem mora pripovedovalec, pripovedovalka ali fokalizator/-ka sprejeti magično kot nevprašljivo, čeprav temeljno različno od realističnega pogleda na svet ali sistem, vzpostavljen na ravni teksta. Nadnaravno je s tem naturalizirano, a obenem poudarjeno, realistični pol pa hkrati potrjen in zanikan. Razkroj ontološke dvojnosti naravno-nadnaravno, uporabljen z namenom preustroja obstoječih ideologij v okviru feminističnega pisanja, postane učinkovito sredstvo za naslavljanje aktualnih družbenih vprašanj v zvezi s položajem spolov, marginalizacijo in patriarhalnim diskurzom. Z navidezno igrivostjo in lahkotnostjo, pogosto tudi s humorjem in ironijo feministična dela magičnega realizma ustvarjajo razpoke v dojemanju družbenospolnih konstruktov. Prek različnih ubeseditvenih postopkov poskušajo preseči omejujoče binarne strukture ter pokazati na vse oblike zatiranja in neenakopravnosti, povezane s spolom, raso, nacionalnostjo ali spolno usmerjenostjo. Magični realizem feminističnim pisateljicam omogoča prikazati zatiralske vzorce, ki so tako zakoreninjeni, da se jih sploh ne zavedamo več, s tem pa teži k dekolonizaciji literarnega upodabljanja žensk in razkrivanju nepravičnih mehanizmov moči v odnosih med spoloma.
Vir: Carter, Angela. »Notes from the Front Line.« Shaking a Leg: Collected Journalism and Writing. Ur. Jenny Uglow. London: Penguin Books, 1998. 26–30.