- Čas:20. 02. 2026od 14:00 do 18:00Lokacija:TransAkcija
Plac zate
Odprt prostor za vse trans in kvir osebe, ki jih zanima preživljanje časa v družbi drugih LGBTIQ+ oseb. Plac zate je namenjen osebam vseh starosti, spolnih identitet, usmerjenosti in izrazov ter drugih osebnih okoliščin. a več informacij in podrobnejši urnik nam lahko pišeš preko maila ali instagrama.
- Čas:od 23. 02. 2026do 15. 03. 2026Lokacija:Atelje Azil in stavba Hlev, AKC Metelkova mesto, 1000 Ljubljana
Atelje Azil: Jana Rottger - Etaja (DE)
Na prvo letošnjo umetniško rezidenco v Ateljeju Azil prihaja Jana Röttger – Etaja, samostojna vizualna umetnica iz Hannovra.
Rezidenca bo potekala od 23. februarja do 15. marca 2026 v Ljubljani in se bo zaključila z javno predstavitvijo v okviru 27. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Umetniška praksa Etaje se poglobljeno ukvarja z družbenimi strukturami, queer-feminističnimi perspektivami in binarnimi vzorci. Skozi vizualne narative odpira prostor za opolnomočenje, razmislek in dialog ter zavestno izziva ustaljene družbene norme. Njeno delo pomembno prispeva k sodobnemu diskurzu o spolu, identiteti in skupnosti ter raziskuje možnosti bivanja onkraj binarnih družbenih sistemov.
V času rezidence bo ustvarila mural na stavbi Hlev v AKC Metelkova mesto z naslovom Onkraj binarnega / Beyond Binaries. Projekt izhaja iz njene magistrske raziskave o binarnih družbenih strukturah in prostorih možnosti zunaj njih. V ospredju bodo feministična teorija, telesnost in povezanost z naravo, pri čemer bo umetnica v svoje delo vključevala lokalne kulturne, ekološke in vizualne elemente, značilne za okolje Metelkove. - Čas:od 27. 02. 2026do 27. 03. 2026Lokacija:Galerija GONG, Nova Gorica
Razstava JULKA: Kaj je v imenu?
Julka je kratki animirani film prirejen po črtici Metulj na obešalniku slovenskega pisatelja Borisa Pahorja. (1913–2022), rojenega v Trstu. Dogajanje je umeščeno v šolski prostor v času fašizma in pripoveduje o kruti kazni, ki doleti slovensko deklico, ker govori svoj materni jezik. Epizoda razkriva vsakdanjo brutalnost ideološke represije, ki je zaradi tematizacije otroštva še toliko bolj pretresljiva. Film izriše fašistični režim in njegovo »italijanizacijo« ne le kot sistem prepovedi, temveč kot obliko preganjanja – kot proces, v katerem krivda izvira iz same jezikovne identitete. S poudarkom na jeziku kot orodju izbrisa zgodba preseže svoj zgodovinski okvir in pridobi univerzalno razsežnost. Te teme, globoko zasidrane v specifični stvarnosti Trsta in Krasa, so upodobljene z animacijsko tehniko rotoskopije, ki se nahaja na presečišču risbe in resničnosti.
- Čas:od 27. 02. 2026do 08. 03. 2026Lokacija:Več lokcij v Ljubljani in Mariboru
27. Rdeče zore: feministični in kvirovski festival
Kolektiv Rdečih zor vas vljudno vabi na letošnji, 27. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki bo leto potekal med 27. februarjem in 8. marcem 2026 na večih lokacijah po Ljubljani in Mariboru.
Pridružite se nam in z nami praznujte praznik vseh žensk*!
Več o programu kmalu prek naše spletne strani: rdecezore.org - Čas:od 02. 03. 2026do 20. 04. 2026Lokacija:Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, 1000 Ljubljana
Janu Krohm (DE): Nežne oblike
Za razstavo v Nočni izložbi Pešak bo multidisciplinarna umetnica Janu Krohm predstavila projekt Tender Shapes (Nežne oblike), ki izhaja iz raziskovanja voska kot materiala transformacije.
Umetnica v svojem delu prepleta digitalne medije, zvok in vizualno umetnost ter se osredotoča na čustvena in telesna stanja prehoda. Z uporabo distorzije, ponavljanja in abstrakcije preizprašuje razmerja med intimnostjo, nelagodjem, identiteto in nestabilnostjo.
V seriji Tender Shapes se amorfne, telesnosti podobne voskaste forme izmikajo jasni definiciji. Z nočno svetlobo izložbe se razkrivajo kot fluidne strukture, ki prehajajo med erotičnim in odbijajočim, mehkobo in napetostjo. Umetnica skozi materialni proces taljenja in strjevanja odpira prostor za razmislek o telesnosti in kvir užitku kot nečem nestanovitnem, spremenljivem in nenehno na novo oblikovanem.
Pozor! Razstava se izjemoma nahaja pred Galerijo Alkatraz in bo na ogled do 20. 4. 2026. - Čas:od 02. 03. 2026do 30. 03. 2026Lokacija:Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto 1000 Ljubljana
Petja Muck, Lazar Simeunović, Nal Kocjan, Nuka Horvat: Neo(kvir)jevi subjekti
Razstava bo odprta od 2. 3. - 30. 3. 2026 v času uradnih ur galerije in sicer med ponedeljkom in petkom, med 14.00 in 18.00.
Osrednja razstava 27. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v Galeriji Alkatraz je po petih letih samostojnih razstav ponovno skupinska.
Neo(kvir)jeni subjekti prikazujejo dela mlajše generacije, ki se na spoju očarljivo afirmativnega in aktivističnega poglobljeno posvečajo družbenim realnostim preko tematike spola in obravnavajo njegovo fluidnost, nenormativnost in nebinarnost. V tem procesu umetniške stvaritve tudi popolnoma ovržejo prilaščanje in objektifikacijo teles oz. identitet.
Fotografija: Lazar Simeunović
Grafično oblikovanje: Janu Krohm - Čas:od 03. 03. 2026do 08. 03. 2026Lokacija:Vodnikova domačija, Ljubljana
Osmomarčevski sejem knjig in ilustracij avtoric
Izbor domačih in tujih avtoric ter ilustratork na Vodnikovi domačiji in nedeljskem bolšjem sejmu
Na Vodnikovi domačiji / Pri kamniti mizi (oder/ knjigarna/ bar)
TOR, 3. marec.–NED, 8. marec 2026
TOR, SRE, PET (10.00–19.00)
ČET (14.00–21.00)
SOB in NED (10.00-14.00)
Na bolšjem sejmu na Bregu
NED, 8. marec (10.00 in 16.00) / le v primeru lepega vremena
Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in Center ilustracije ob 8.marcu v sodelovanju z založniki in ilustratorkami vsako leto pripravi nekajdnevni mini sejem knjig in ilustracij avtoric! Kuriran izbor stotih knjig avtoric s področja leposlovja, humanistike in stripa s poudarkom na knjižnih novostih in klasikah ter ilustracije 9 avtoric, ki so jih pripravile posebej za to priložnost. Seznam sodelujočih ilustratork z zbrano serijo originalnih del ter podpisanih odtisov: Tjaša Bon, Teja Jalovec, Manca Krošelj, Zarja Menart, Teja Milavec. Eva Mlinar, Tereza Prepadnik, Huiqin Wang, Meta Wraber.
Ob 8. marcu podari knjigo ali ilustracijo in ob tem podpri ustvarjalnost žensk! - 04. 03. 2026Lokacija:ZD za študente, Aškerčeva ulica, Ljubljana
Šeraj ljubezen, ne bolezen! Cepljenje za HPV
Na UL se pridružujemo akciji cepljenja študentk in študentov proti HPV "Šeraj ljubezen, ne bolezen." Okužba z virusi HPV je zelo pogosta, kar 90 % odstotkov spolno aktivnih ljudi se z njo okuži vsaj enkrat v življenju. Skupina virusov HPV povzročajo šest vrst raka pri moških in ženskah, predrakave spremembe in genitalne bradavice.
- Čas:od 04. 03. 2026do 03. 04. 2026Lokacija:Vodnikova domačija, Ljubljana
Razgrnjeni projekt: razstava ilustratorke Tjaše Bon
Razgrnjeni projekti v razstavnem prostoru Vodnikove domačije razgrinjajo ustvarjalne procese domačih ilustratorjev in ilustratork.Tokrat svoj proces razgrinja Tjaša Bon z ilustracijami strupenih halucinogenih rastlin in gliv Slovenije. Predstavljene so originalne ilustracije, v knjigi umetnice jih spremljajo fotografije njihovih habitatov. Vabljeni na ogled natančne, presenetljive znanstvene risbe!
- Čas:od 04. 03. 2026do 18. 03. 2026Lokacija:Galerija Stopnišče, VCC
Elke Auer: RAHLA NAPETOST
Vizualna umetnica Elke Auer se na Deujih babah predstavlja z manjšim izborom risb, kolažev in fotografij o reproduktivnem delu, kar je drugo ime za skrbstveno in gospodinjsko delo, ki ga tudi v Sloveniji še danes povečini opravljajo ženske – navkljub prizadevanjem za pravičnejšo spolno delitev dela. Njena umetniška dela govorijo tudi o tistem drugem »delu iz ljubezni«: umetniškem ustvarjanju.
»Delo Elke Auer črpa iz širokega repertoarja podob in besedil. Svoje vire najde v arhivih, muzejih, knjigah, na ulici in na spletnih straneh. Ko te podobe in besedila umesti v nove kontekste, spregovorijo o stavkovni kulturi in gibanjih, o prisvajanju in prevajanju, o zatiranju in strategijah upora. Umetnica se s tem vpisuje v kolektivni vizualni spomin in ga hkrati – povsem v duhu feministične prakse – piše na novo.« – Barbara Steiner
Odprtje bo v slovenščini in angleščini.
Razstava je na ogled do 18. marca. - Čas:od 04. 03. 2026do 08. 03. 2026Lokacija:Cerkno
Festival Deuje babe
Festival divje umetnosti in aktivizma bab vseh spolov
- Čas:od 04. 03. 2026do 08. 03. 2026Lokacija:Maribor
4. festival Rdeče zore v Mariboru
RDEČE ZORE V MARIBORU 2026
Decentralizacija, ki presega občinske meje - Društvo ZIZ v koprodukciji z Narodnim domom Maribor in KUD Mreža predstavlja 4. festival Rdeče zore v Mariboru, pod okriljem 27. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Letošnji festival spolne in družbene vloge preizprašuje skozi inovativne participativne gledališke izraze in performativne prakse. Predstavlja ustvarjalke iz Slovenije, Romunije, Francije, Poljske in Srbije. V pestrem programu, polnem žanrsko raznolikih uprizoritev, so prostor našle tudi delavnica improvizacijskega gledališča, performativni koncert ter okrogla miza o skupnostnih modelih v performativnih praksah. - 04. 03. 2026Lokacija:Društvo DIH
Postani prostovoljka!
Te zanima prostovoljenje na Društvu DIH – Enakopravni pod mavrico?
Vabljena na sestanek, kjer bomo predstavile naš način delovanja ter različne možnosti, kako se lahko tudi ti vključiš in ne glede na nivo znanja in izkušenj pomagaš krepiti našo skupnost. - Čas:04. 03. 2026od 11:00 do 12:00Lokacija:Podiplomska šola ZRC SAZU
Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes.
Vabimo vas na predavanje v sklopu modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki poteka v soorganizaciji s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU).
Predavanje bo imel akad. prof. dr. Marko Snoj, v sredo, 4. marca 2026, ob 11. uri:
Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes.
Predavanje se v prvem delu osredinja na nastanek slovnične kategorije spola v poznem praindoevropskem jeziku, na njen razvoj v izbranih starih in sodobnih jezikih ter na njeno funkcijo. V nadaljevanju se dotakne nekaterih s to kategorijo povezanih aktualnih vprašanj in pokaže na jezikovni prostor, znotraj katerega bi jih kazalo razreševati.
Dogodek bo potekal v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4 v Ljubljani.
Akad. prof. dr. Marko Snoj (1959–) je študiral v Ljubljani (1978–1989) in Regensburgu (1991–92, 1994). Posveča se predvsem slovenski in slovanski etimologiji, zgodovinski in primerjalni slovnici indoevropskih jezikov s poudarkom na baltoslovanskih. V letih 1981 do 2007 je sodeloval pri dokončanju Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ob in po tem pa napisal še poljudnoznanstveni Slovenski etimološki slovar (11997, 22003, 32016), Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006), Slovar Pohlinovega jezika (2020) in Imena slovenskih psov (2023). V mladih letih je napisal Kratko albansko slovnico (1991) in Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je redni profesor za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je bil deset let in osem mesecev predstojnik, pa znanstveni svetnik. Leta 2015 je bil izvoljen za izrednega, 2021 pa za rednega člana SAZU. Od leta 2023 je njen podpredsednik za humanistiko, družboslovje in umetnosti. - Čas:04. 03. 2026od 17:00 do 19:00Lokacija:A-infoshop, AKC Metelkova mesto, Ljubljana
Bralni krožek - Politična šola borke Vide
V sredo, 4. marca ob 17:00 vabljeni v A-infoshop na bralni krožek v sklopu Politične šole borke Vide, ki bo v duhu protestov za 8. marec iz feminističnega vidika naslavljal militarizem in represijo.
S tem v mislih bomo brali "History as a Weapon" avtorice Angele Davis in "The promoters of the War Mania" avtorice Emme Goldman. Obe avtorici v besedilih poudarjata, da država uporablja zakone, zapore in vojno kot orodja za zaščito kapitalističnih dobičkov ter zatiranje revnih in delavskega ljudstva, kar se v podobnih vzorcih odraža tudi danes. Čeprav sta Goldman in Davis delovali v drugačnih zgodovinskih okoliščinah se te do danes niso kaj dosti temeljno spremenile. Davis pojasnjuje, kako pravni sistem namerno kriminalizira boj za svobodo temnopoltih in uporablja zapore kot sredstvo za ohranjanje nadvlade višjega družbenega razreda. Goldman pa vojno oriše kot načrtovan pokol, kjer gospodarska elita izkorišča domoljubje, da delavce spremeni v "morilski stroj" za lasten zaslužek. Obe aktivistki pozivata, da moramo ljudje zavrniti slepo poslušnost državi in se namesto v medsebojnih vojnah raje združiti v boju za popolno družbeno preobrazbo.
V luči vse večje militarizacije družbe in izkoriščanja so teme še kako pomembne. Zato se veselimo uporabiti njuna teksta kot orodji za poglobitev diskusije, ki naj prinese ideje za boj jutri.
Za udeležbo na bralnem krožku ni potrebno predznanje, niti domače branje. Beremo skupaj in naglas ter se ustavimo pri vsaki nejasnosti. Izbiramo besedila, ki so lahko razumljiva vsakomur. Nove bralke in bralci dobrodošli kadarkoli. Tokrat bomo brali v angleščini, natisnjeni izvodi besedil pa bodo na voljo na krožku. Vabljenx!
a-platforma@riseup.net
www.anarhistka.org - Čas:04. 03. 2026od 17:00 do 19:00Lokacija:Večgeneracijski center Posavlje
Predavanje dr. Ane Kralj o knjigi Didiera Eribona - Življenje, starost in smrt navadne delavke
Vabljeni na predavanje doc. dr. Ane Kralj, angažirane intelektualke in sociologinje, ki bo predstavila knjigo Didiera Eribona z naslovom Življenje, starost in smrt navadne delavke.
Eribon v delu prepleta osebne spomine na svojo mater z natančno sociološko analizo staranja v razredno razslojeni in neoliberalno preoblikovani družbi. Intimna pripoved postane analitično izhodišče za razmislek o dostojanstvu starosti, razredni neenakosti, položaju delavskega razreda in eroziji socialne države. Slovenski prevod je izšel pri Založbi /*cf. leta 2025 (prevajalec: Iztok Ilc). - Čas:04. 03. 2026od 17:30 do 19:30Lokacija:Teater Magdalena
Od prve do zadnje
Menstruacija na presečišču umetnosti, zgodovine in sociološke analize.
Performativni dogodek kolektiva Femminicity v produkciji Društva ZIZ, na 4. Festivalu Rdeče zore v Mariboru. Sreda, 4. 3. 2026, 17.30, Teater Magdalena. - Čas:04. 03. 2026od 18:00 do 10:00Lokacija:Galerija Stopnišče, VCC
Elke Auer: RAHLA NAPETOST: Odprtje razstave
Vizualna umetnica Elke Auer se na Deujih babah predstavlja z manjšim izborom risb, kolažev in fotografij o reproduktivnem delu, kar je drugo ime za skrbstveno in gospodinjsko delo, ki ga tudi v Sloveniji še danes povečini opravljajo ženske – navkljub prizadevanjem za pravičnejšo spolno delitev dela. Njena umetniška dela govorijo tudi o tistem drugem »delu iz ljubezni«: umetniškem ustvarjanju.
»Delo Elke Auer črpa iz širokega repertoarja podob in besedil. Svoje vire najde v arhivih, muzejih, knjigah, na ulici in na spletnih straneh. Ko te podobe in besedila umesti v nove kontekste, spregovorijo o stavkovni kulturi in gibanjih, o prisvajanju in prevajanju, o zatiranju in strategijah upora. Umetnica se s tem vpisuje v kolektivni vizualni spomin in ga hkrati – povsem v duhu feministične prakse – piše na novo.« – Barbara Steiner
Odprtje bo v slovenščini in angleščini.
Razstava je na ogled do 18. marca. - Čas:04. 03. 2026od 18:00 do 20:00Lokacija:Vodnikova domačija, Ljubljana
Razgrnjeni projekt: razstava ilustratorke Tjaše Bon
Razgrnjeni projekti v razstavnem prostoru Vodnikove domačije razgrinjajo ustvarjalne procese domačih ilustratorjev in ilustratork.Tokrat svoj proces razgrinja Tjaša Bon z ilustracijami strupenih halucinogenih rastlin in gliv Slovenije. Predstavljene so originalne ilustracije, v knjigi umetnice jih spremljajo fotografije njihovih habitatov. Vabljeni na ogled natančne, presenetljive znanstvene risbe!
ob 18.00/ pogovor z avtorico vodi Andrej Hočevar
ob 19.00 / odprtje razstave
Razstavo, ki bo odprta do 3. aprila, pripravlja Center ilustracije. - Čas:04. 03. 2026od 18:00 do 20:00Lokacija:Galerija Škuc
Mapiranje antigenderskih gibanj na Zahodnem Balkanu in strategij odpora proti njim
Na Zahodnem Balkanu in v širši srednjeevropski regiji zadnje čase težko spregledamo vzpon mreže antigenderskih akterjev. Od klečečih molivcev na javnih trgih, ki molijo za podrejenost žensk moškim, do nasprotnikov pravice do splava in tako imenovanih »zaskrbljenih staršev«, ki želijo »zaščititi« otroke pred LGBTIQ+ ideologijami, vsi so postali ena najbolje organiziranih in dobro financiranih groženj, s katerimi se soočamo.
Antigenderska gibanja širijo mizogine narative, nacionalistično ideologijo ter sovraštvo in neresnice proti LGBTIQ+ osebam. Ne gre za osamljene incidente, temveč za del transnacionalnega gibanja, ki strateško napada pravice žensk, telesno avtonomijo, enakost LGBTQ+ oseb in civilno družbo kot celoto.
Za feministična in LGBTIQ+ gibanja v regiji so posledice resne: od blatenja in spletnega nadlegovanja do neposrednih groženj fizični varnosti, digitalnih napadov, škode ugledu in institucionalnih pritiskov. Redno spremljanje, pravočasno deljenje informacij ter izgradnja skupnega razumevanja strategij protispolnih gibanj zato postajajo nujne potrebe in ne zgolj še nekaj dodatnega kar počnemo.*
Namen okrogle mize je združiti raziskovalke_ce in aktivistke_e feminističnih in kvir gibanj na Zahodnem Balkanu, z namenom da bi mapirali antigenderska gibanja ter razpravljali o tem, kako nas lahko mednarodna solidarnost in skupne strategije opolnomočijo pri soočanju s temi dobro financiranimi in organiziranimi gibanji ter pri krepitvi odpornosti. Na okrogli mizi bodo sodelovali_e Amarildo Fecanji (Albanija), Dunja Bonacci Skenderović (Hrvaška), Manja Velichkovska (Severna Makedonija), Neo Nova (Slovenija) in Roman Kuhar (Slovenija), moderirala pa jo bo Eva Jus. - Čas:04. 03. 2026od 18:30 do 20:30Lokacija:Dvorana VCC, Cerkno
Predstavitev knjig umetnic Ves svet je naš dom in Hišna prikazen
Asma Mendoza, 48-letna agencijska delavka, ki je čistila orjaške površine muzeja Reina Sofia, je pisala hčerki na Filipine: »Česa takega še nisem videla. Začenja se revolucija, revolucija dostojanstva. Kako si želim, da bi bila tu z mano.« – odlomek iz zgodbe Ves svet je naš dom!
Knjigi umetnic Ves svet je naš dom in Hišna prikazen vrtata po prihodnosti reproduktivnega dela in umetniške svobode. Prva je desetjezična, druga dvojezična, skupaj pa sta tako jezični, da sta se ju avtorici po poskusu cenzure odločili izdati v samozaložbi. Obe knjigi je oblikoval Niko Lapkovski in obe sta bili natisnjeni v Cerknem.
Ves svet je naš dom (2025) vsebuje istoimensko zgodbo Tee Hvala, ki govori o posledicah velike feministične stavke leta 2058. Štrajk v (takrat začuda še živi) Evropski uniji sprožijo priseljene gospodinjske in skrbstvene delavke. Ko se jim pridružijo množice, si izborijo univerzalni temeljni dohodek ter prav tak – univerzalen in brezpogojen – dostop do bivališč, hrane, vode, elektrike, ogrevanja, vrtcev, šol, zdravstva, prevoza, komunikacij in pravne pomoči.
Slovensko-angleška knjiga Hišna prikazen (2025) obsega skupni uvodnik obeh avtoric, omenjeno zgodbo Tee Hvala in njeno nadaljevanje Refugij Kostanj ter reprodukcije vizualnih del Elke Auer, povezanih z njeno razstavo o reproduktivnem delu Das Gespenst im Haus (Hišna prikazen), ki je do 24. aprila 2026 na ogled v Arbeiter*innenkammer (AK) na Dunaju.
Na Deujih babah bo potekala prva javna predstavitev (v angleščini). - Čas:04. 03. 2026od 19:00 do 21:00Lokacija:Kino Šiška, Ljubljana
Proslavljamo zmago My Voice, My Choice
Proslavljamo zmago My Voice, My Choice
- Čas:04. 03. 2026od 20:00 do 22:00Lokacija:Mali oder Narodnega doma Maribor
Sine
Poskus antropološke raziskave specifičnega fenomena v performativni obliki.
Sine, v produkciji Mesta žensk, na 4. Festivalu Rdeče zore v Mariboru. Sreda, 4. 3. 2026, 20.00, Mali oder Narodnega doma Maribor. - Čas:04. 03. 2026od 21:00 do 23:00Lokacija:Klub Narodnega doma Maribor
Ingver in gverilke
Ingver in Gverilke so performativni (nastopaški) pevski trio z naborom avtorskih,
pobakovanih in podedovanih pesmi. Glas je prvi inštrument, od večglasja do improvizacije. Prepletajoč vokale, pletejo kite - frizure glasov se pozibavajo dokler nekomu z glave ne pade krona. Za razliko od sistema, inštrumente, zvoke in glas raziskujejo neobremenjeno.
Njihovi odrivi v pesem so skupna kosila, balkoni, mimobežna srečanja, kavči in skednji, orkestri in zbori, podtalje in jase, krivica in poštenje, molk in obnemelost, novice in klevete, cirkus, kabare in ulično gledališče. Navdihujemo se pri panku, ljudski glasbi, svobodnem jazzu, saharskem bluesu, zvočnem minimalizmu in zvenu raznoterih jezikov.
Podpihujejo jih vzgojni ter varnostni ukrepi, brez pardona dajemo šanse skupnostnemu
organiziranju. Odzivajo se na prostore v katerih delujejo ali so delovale ter rade
zabavajo in pomirjajo prijateljsko telo.
Ingver in Gverilke so: Mojca Marija Frida, Enja Rojenica, Eva Boke Ziblje ter gosti in gostje