- 20. 05. 2025Lokacija:Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Čevljarska ulica 27, Koper
Individualno psihosocialno svetovanje za LGBTIQ+ osebe
Zastavljena so kot 45-minutna individualna srečanja, kjer se osredotočamo na stiske, ki jih uporabnica doživljajo na področju spolne usmerjenosti in/ali identitete, spolnega izraza ter na druge življenjske situacije, ko so za osebo pomembne – ni nujno, da so stiske vezane zgolj na LGBTIQ+ okoliščine. Srečanja nudijo varno in podporno okolje za pogovor in posledično bolj uspešno soočanje s stiskami.
Torki med 10:00 in 17:00 (izbereš termin, ki ti ustreza).
Prijava: svetovalnica@legebitra.si - Čas:od 30. 09. 2025do 23. 11. 2025Lokacija:preddverje Viteške dvorane, Muzej novejše in sodobne zgodovine, Ljubljana
Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba
Socialistična Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni edina vzhodnoevropska država, ki je v vsaki republiki uvedla šolanje za socialno delo. Drugod so komunistične oblasti menile, da bo socializem za stiske ljudi poskrbel sam od sebe, z univerzalnim zaposlovanjem moških in žensk ter socialnim zdravstvenim in starostnim zavarovanjem. Zato se je socialno delo, ki so ga videli predvsem kot dejavnost premožnih »zahodnih dam«, spregledali pa so njegovo vlogo pri uvajanju socialnih reform in pionirsko delo na področju socialne pravičnosti, novemu sistemu zdelo neprimerno. Ni šlo brez odpora, predsodkov in cenzure. Po informbirojevskem razhodu s stalinsko Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija naslonila na tehnično pomoč Organizacije združenih narodov, ki je v tistem času po različnih delih sveta spodbujala nastajanje šolanja za socialno delo.
Kot stroka, praksa pomoči in »podaljšana roka« države, ki je z delom socialnih delavk in delavcev uresničevala cilje socialne politike, pa tudi kot znanstvena disciplina se je socialno delo začelo razvijati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Profesionalizacija, ki še ni zaključena, je zahtevala nastanek specializiranega šolanja, teoretično in praktično znanje, razvoj strokovne identitete in avtonomije, etični kodeks stroke, reguliranje poklica ter delovna mesta, namenjena prav socialnim delavkam in delavcem.
V Sloveniji so nastanek nove stroke zaznamovale tri pionirke, Nika Arko, Katja Vodopivec in Marija Jančar. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so kot temeljne socialnovarstvene institucije v skupnosti že delovali centri za socialno delo, pa tudi segregirane ustanove za otroke in odrasle z ovirami, je bila tedanja Višja šola za socialne delavce ključna pri razvijanju sodobnejših konceptov socialnega dela. Po letu 1991 oz. obdobju, ki so ga v socialnem varstvu zaznamovali množična brezposelnost in naraščajoča revščina, prihod beguncev iz nekdanje skupne države, razvoj zasebnih institucij in nevladnih organizacij, uporabniška gibanja in dezinstitucionalizacija, je disciplina socialnega dela sodelovala pri projektu demokratizacije vsakdanjega življenja v državi in se vzpostavila kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice ljudi.
Razstava nastaja v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo (FSD UL), Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) in Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti (SAZU).
Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. - Čas:od 30. 10. 2025do 09. 11. 2025Lokacija:Društvo Ziz
POZIV za sodelovanje v skupnostni gledališki predstavi “Na ženskah svet stoji”
Vabimo ženske vseh starosti, izkušenj in ozadij, da se nam pridružite pri soustvarjanju gledališke predstave v formi kabareta.
Namen mednarodnega projekta Women InterACT je skozi gledališka orodja spodbuditi svobodno izražanje, kreativnost, varen prostor in medsebojno podporo. WOMEN interACT je mednarodni umetniški projekt, ki združuje ženske gledališke skupine – Restart Theater Athens iz Grčije, Kolektiv Kobietostan iz Poljske in Društvo ZIZ iz Slovenije – z namenom opolnomočenja in večje vidnosti žensk, ki doživljajo dvojno izključenost.
V središče postavljamo ženske, ki se soočajo z različnimi izzivi, bodisi zaradi starosti, zdravja, socialnega položaja, spolne usmerjenosti, statusa samohranilke ali drugih okoliščin. Takšne oblike dvojne izključenosti pomenijo, da ženske doživljajo marginalizacijo ne le zaradi spola, temveč tudi zaradi dodatnih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo družbeno vlogo in položaj.
Sodelovanje je brazplačno, predhodne gledališke izkušnje niso potrebne – pomembna sta le pripravljenost na izražanje, sodelovanje in udeležbo.
Vabimo ženske (18+), ki menijo, da so doživele nadlegovanje, nasilje, marginalizacijo, diskriminacijo in/ali družbeno izključenost – ne glede na narodnost, starost, izkušnje, izobrazbo, veroizpoved ali druga prepričanja.
Sodelovanje v projektu je priložnost za ustvarjanje, povezovanje in raziskovanje ženskih zgodb, ki pogosto ostajajo neslišane, tokrat pa bodo postale del skupnega, igrivega in pogumnega gledališkega izraza. Proces se bo zaključil s predstavo, ki bo imela pemiero 27. in ponovitev 28. marca 2026 v Mariboru. Udeleženke bodo tekom procesa sodelovale tudi v fokusnih skupinah, ki jih bo z namenom raziskave izvajala Univerza s Poljske.
Ustvarjalni proces bo potekal v Mariboru od novembra do marca, ob sredah in vikendih (natančnejši urnik in lokacijo sporočimo sprejetim udeleženkam).
Mentorici procesa in režiserki: Anja Bezlova Završnik in Barbara Polajnar - Čas:05. 11. 2025od 09:30 do 10:30Lokacija:Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana
Skupno spremljanje glasovanja o pobudi My Voice, My Choice
V sredo bodo poslanci Evropskega parlamenta v Bruslju odločali o usodi 20 milijonov žensk, ki še vedno nimajo dostopa do varnega splava.
Vabimo vas, da si skupaj ogledamo razpravo in glasovanje o pobudi My Voice, My Choice, ki bo potekalo v Odboru Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) v sredo, 5. novembra, med 9.30 in 10.30.
Prenos v živo bomo spremljali v Pritličju (Mestni trg 2, Ljubljana).
Pridite, da ta trenutek doživimo kot skupnost, ki verjame v solidarnost, pravico do izbire in pravico do odločanja o lastnem telesu.
Upamo, da se vidimo v Pritličju. - Čas:05. 11. 2025od 10:00 do 12:00Lokacija:Ljubljana
Delavnica Kako do informacij javnega značaja?
V sklopu Zavezništva za integriteto, ki ga poleg Danes je nov dan sestavljajo še PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Transparency International Slovenija, predstavnice in predstavnike nevladnih organizacij vabimo na brezplačno delavnico o dostopu do informacij javnega značaja.
Delujete v nevladni organizaciji in potrebujete podatke, ki bi morali biti javni?
Na praktičnem dogodku bomo razložili, kako učinkovito pripraviti zahtevo za dostop do informacij, zakaj so te včasih zavrnjene in katere zakonske izjeme (npr. poslovna skrivnost ali delovno gradivo) lahko pridejo v poštev.
Udeleženke in udeleženci bodo spoznali:
pravno ureditev pravice do dostopa do informacij javnega značaja,
najpogostejše razloge za zavrnitve,
praktične napotke za pripravo popolne in učinkovite zahteve.
Pridružila se nam bo mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke, ki bo delila konkretne primere in izkušnje iz prakse.
Delavnica bo potekala v sredo, 5. novembra 2025, od 10.00 do 12.00 v Ljubljani. Točno lokacijo bomo sporočili prijavljenim.
Prijave so obvezne, zbiramo pa jih najkasneje do 30. oktobra 2025!