- 20. 05. 2025Lokacija:Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Čevljarska ulica 27, Koper
Individualno psihosocialno svetovanje za LGBTIQ+ osebe
Zastavljena so kot 45-minutna individualna srečanja, kjer se osredotočamo na stiske, ki jih uporabnica doživljajo na področju spolne usmerjenosti in/ali identitete, spolnega izraza ter na druge življenjske situacije, ko so za osebo pomembne – ni nujno, da so stiske vezane zgolj na LGBTIQ+ okoliščine. Srečanja nudijo varno in podporno okolje za pogovor in posledično bolj uspešno soočanje s stiskami.
Torki med 10:00 in 17:00 (izbereš termin, ki ti ustreza).
Prijava: svetovalnica@legebitra.si - Čas:od 30. 09. 2025do 23. 11. 2025Lokacija:preddverje Viteške dvorane, Muzej novejše in sodobne zgodovine, Ljubljana
Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba
Socialistična Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni edina vzhodnoevropska država, ki je v vsaki republiki uvedla šolanje za socialno delo. Drugod so komunistične oblasti menile, da bo socializem za stiske ljudi poskrbel sam od sebe, z univerzalnim zaposlovanjem moških in žensk ter socialnim zdravstvenim in starostnim zavarovanjem. Zato se je socialno delo, ki so ga videli predvsem kot dejavnost premožnih »zahodnih dam«, spregledali pa so njegovo vlogo pri uvajanju socialnih reform in pionirsko delo na področju socialne pravičnosti, novemu sistemu zdelo neprimerno. Ni šlo brez odpora, predsodkov in cenzure. Po informbirojevskem razhodu s stalinsko Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija naslonila na tehnično pomoč Organizacije združenih narodov, ki je v tistem času po različnih delih sveta spodbujala nastajanje šolanja za socialno delo.
Kot stroka, praksa pomoči in »podaljšana roka« države, ki je z delom socialnih delavk in delavcev uresničevala cilje socialne politike, pa tudi kot znanstvena disciplina se je socialno delo začelo razvijati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Profesionalizacija, ki še ni zaključena, je zahtevala nastanek specializiranega šolanja, teoretično in praktično znanje, razvoj strokovne identitete in avtonomije, etični kodeks stroke, reguliranje poklica ter delovna mesta, namenjena prav socialnim delavkam in delavcem.
V Sloveniji so nastanek nove stroke zaznamovale tri pionirke, Nika Arko, Katja Vodopivec in Marija Jančar. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so kot temeljne socialnovarstvene institucije v skupnosti že delovali centri za socialno delo, pa tudi segregirane ustanove za otroke in odrasle z ovirami, je bila tedanja Višja šola za socialne delavce ključna pri razvijanju sodobnejših konceptov socialnega dela. Po letu 1991 oz. obdobju, ki so ga v socialnem varstvu zaznamovali množična brezposelnost in naraščajoča revščina, prihod beguncev iz nekdanje skupne države, razvoj zasebnih institucij in nevladnih organizacij, uporabniška gibanja in dezinstitucionalizacija, je disciplina socialnega dela sodelovala pri projektu demokratizacije vsakdanjega življenja v državi in se vzpostavila kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice ljudi.
Razstava nastaja v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo (FSD UL), Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) in Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti (SAZU).
Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. - Čas:od 06. 11. 2025do 01. 12. 2025Lokacija:Info center ŠKUC
Nov cikel Info Škuc podporne skupine
Info center Škuc odpira prijave za nov cikel podporne skupine za mlade.
Podporna skupina je na namenjena mladim osebam med 18. in 29. letom starosti, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju.
Srečanja bo vodila stažistka terapevtka Inge Salmič Zajec.
Udeležba je brezplačna, zaželena je udeležba na vseh srečanjih.
Prijavnica je dostopna preko spletne strani https://www.lmit.org/za-mlade/nov-cikel-info-skuc-podporne-skupine.html
Rok za prijavo je 1. december 2025 - Čas:22. 11. 2025od 18:00 do 21:00Lokacija:Viba film, mali atelje
Tiran Willemse: blackmilk (2023) plesna predstava
Plesni solo preplete geste uniformiranih bobnarskih mažoretk, belih ženskih starlet in črnskih maskuliničnih raperskih zvezd ter raziskuje, kako gibanje opredeljuje kulturno kodirane drže posameznih socialnih skupin in manifestacije moškosti.
Vstop prost. - Čas:22. 11. 2025od 19:00 do 21:00Lokacija:Lutkovno gledališče Maribor
1. nacionalni dan stripa: Pižama
1. nacionalni dan stripa: Pižama
- Čas:22. 11. 2025od 19:30 do 22:30Lokacija:Cesta Borisa Kidriča 37C, 4270 Jesenice, Slovenija
ŽPZ Kombinat na Slovenskem Javorniku
Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela s svojo več kot 100-letno tradicijo prispeva pomemben delež na kulturnem zemljevidu Gorenjske. Skozi leta je društvo uspešno premagovalo številne izzive, a pandemija Covid-19 je tudi njihovemu delovanju zadala hud udarec. Z raznolikimi prireditvami, od lutkovno – gledaliških predstav do koncertov in umetniških razstav se požrtvovalni člani in članice društva trudijo oživiti in ohraniti kulturno dediščino v Javorniku zanamcem.
Naš zbor bo z dobrodelnim koncertom v soboto, 22. novembra 2025, ob 19:30, v Kulturnem domu na slovenskem Javorniku, izkazal solidarnost in spoštovanje tako njihovemu trudu kot tudi stoletni tradiciji v tem delu Gorenjske, zato vsi Gorenjci in Gorenjke od blizu in daleč, pa tudi vsi ljubitelji in ljubiteljice zborovskega uporništva, prisrčno vabljeni na Javornik!
Z vstopnino 15 € (oz. 12 € za mlade in upokojene) boste v celoti podprli DPD Svobode France Mencinger Javornik-Koroška Bela!